Prijavitelj lahko posreduje Agenciji le informacije glede dejstev, ki pomenijo ali bi lahko pomenile kršitev Uredbe 596/2014/EU (v nadaljevanju Uredba o zlorabah trga).
Če bo prijavitelj Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) posredoval informacije, ki po vsebini ne pomenijo kršitve Uredbe o zlorabah trga, ne bo deležen varstva, kot ga določa 431. člen Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1), kot izhaja iz nadaljevanja.
Prijavitelj bo ob oddaji prijave preko elektronskega sistema za prijavo kršitev ATVP oziroma po elektronski pošti na elektronski naslov, od koder je posredoval prijavo, prejel geslo, s pomočjo katerega bo lahko ATVP posredoval v isti zadevi dodatne informacije oziroma dokumente. Prejeto vstopno geslo je potrebno varno shraniti, saj brez njega ni mogoče dostopati do posredovanih ali prejetih informacij in dokumentov, vezanih na prijavo. Tako bo lahko prijavitelj s pomočjo vstopnega gesla preverjal, ali mu je ATVP v elektronskem sistemu za prijave kršitev posredovala dodatna vprašanja. Prijavitelj ni dolžan odgovoriti na nobenega od zastavljenih vprašanj, v kolikor to ne želi, bo pa navedeno dejstvo otežilo ATVP preiskavo kršitev.
Prijavitelj bo ob oddaji prijave preko telefonskega odzivnika, pisno ali pri osebnem srečanju ATVP posredoval kontaktne podatke, če bo to želel, s pomočjo katerih mu bo ATVP lahko posredovala dodatna vprašanja. Prijavitelj ni dolžan odgovoriti na nobenega od zastavljenih vprašanj, v kolikor to ne želi, bo pa navedeno dejstvo otežilo ATVP preiskavo kršitev.
ATVP bo na podlagi prijaviteljeve prijave bodisi začela s postopkom nadzora bodisi se bo odločila, da na podlagi prejete prijave postopka nadzora ne bo uvedla, če bo ocenila, da niso bile storjene očitane kršitve. O navedenem bo ATVP prijavitelja, če bo posredoval ATVP kontaktne podatke, obvestila najkasneje v roku 15 dni od sprejete odločitve.
Če bo ATVP začela s postopkom nadzora na podlagi prijaviteljeve prijave, bo prijavitelja najkasneje v roku 15 dni od sprejema odločitve, obvestila o enem od naslednjih dejstev (brez navedbe konkretnih ukrepov nadzora oziroma sankcij):
Člen 27
Poklicna skrivnost
1. Za vse zaupne informacije, ki so prejete, izmenjane ali posredovane v skladu s to uredbo, veljajo pogoji o varovanju poklicne skrivnosti iz odstavkov 2 in 3.
2. Vse informacije, ki jih pristojni organi izmenjajo na podlagi te uredbe in ki zadevajo poslovne ali operativne pogoje in druge gospodarske ali osebne zadeve, se obravnavajo kot zaupne in zanje velja zahteva poklicne skrivnosti, razen kadar pristojni organ v času njihovega posredovanja navede, da se informacije lahko razkrijejo, ali če je razkritje potrebno za pravne postopke.
3. Obveznost poklicne skrivnosti velja za vse osebe, ki delajo ali so delale pri pristojnem organu ali pri katerem koli organu ali tržnem podjetju, na katero je pristojni organ prenesel svoja pooblastila, vključno z revizorji in strokovnjaki, ki jih je pristojni organ pogodbeno zaposlil. Informacije, ki so poklicna skrivnost, se ne smejo razkriti nobeni drugi osebi ali organu, razen na podlagi določb prava Unije ali nacionalnega prava.
Člen 28
Varstvo podatkov
Pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te uredbe pristojni organi opravljajo svoje naloge za namene te uredbe v skladu z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi za prenos Direktive 95/46/ES. ESMA pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te uredbe upošteva določbe Uredbe (ES) št. 45/2001.
Osebni podatki se hranijo največ pet let.
Člen 29
Razkritje osebnih podatkov tretjim državam
1. Pristojni organ države članice lahko tretji državi posreduje osebne podatke le v posameznih primerih in le, če so izpolnjene zahteve iz Direktive 95/46/ES. Pristojni organ zagotovi, da je posredovanje potrebno za namene te uredbe in da tretja država ne posreduje podatkov drugi tretji državi, razen če ima izrecno pisno dovoljenje in upošteva pogoje, ki jih določi pristojni organ države članice.
2. Pristojni organ države članice osebne podatke, ki jih je prejel od pristojnega organa druge države članice, razkrije nadzornemu organu tretje države le, kadar pridobi izrecno soglasje pristojnega organa, ki je posredoval podatke, in se podatki, kjer je primerno, razkrijejo izključno za namene, za katere je navedeni pristojni organ dal soglasje.
3. Kadar sporazum o sodelovanju predvideva izmenjavo osebnih podatkov, je ta v skladu z nacionalnimi zakoni ali drugimi predpisi za prenos Direktive 95/46/ES.
Prijava delodajalca ali oseb, ki so z njim v pogodbenem razmerju, s strani prijavitelja v skladu s 431. členom ZTFI-1, se šteje kot neutemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Prav tako prijava delodajalca ali oseb, ki so z njim v pogodbenem razmerju, s strani prijavitelja, v skladu s 431. členom ZTFI-1, ne predstavlja kršitve pogodbe o zaposlitvi ali kršitve zakonsko določenih obveznosti delavcev.
Prijavitelj v skladu z zakonom ne odgovarja za škodo, ki jo je s svojo prijavo povzročil delodajalcu ali tretji osebi, razen če je škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti.
Kadar je identiteta prijavitelja razkrita, je dolžan delodajalec, pri katerem je prijavitelj zaposlen in na katerega se prijava nanaša, zagotoviti ustrezne pogoje, da se preprečijo povračilni ukrepi, diskriminacija ali druge oblike neprimerne obravnave prijavitelja, oziroma da se odpravijo njihove posledice.
Nabor pravnih sredstev in opis postopkov, ki so prijavitelju na voljo za zaščito njegovih pravic:
Če bo delodajalec v razmerju do prijavitelja ravnal v nasprotju z zgoraj navedenimi določbami, ima prijavitelj možnost zoper delodajalca sprožiti ustrezne sodne postopke za zaščito svojih pravic. V primeru, da je podan sum kaznivega dejanja zlorabe pravic delavcev ali drugega, s kršitvijo zgoraj navedenih pravic prijavitelja povezanega kaznivega dejanja, lahko prijavitelj naznani sum navedenega kaznivega dejanja pristojnemu državnemu tožilstvu. ATVP opozarja, da navedene pravice prijavitelja ne preprečujejo delodajalcu, da mu protipravno odpove pogodbo o zaposlitvi, kar bo moral prijavitelj dokazovati v sodnih postopkih.
