ATVP

ZTFI-F

1. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE 

2. poglavje: PONUDBA VREDNOSTNIH PAPIRJEV JAVNOSTI 

3. poglavje: OBVEZNOSTI RAZKRIVANJA NADZOROVANIH INFORMACIJ 

4. poglavje: OPRAVLJANJE INVESTICIJSKIH STORITEV IN POSLOV 

5. poglavje: UPRAVLJANJE BORZNOPOSREDNIŠKE DRUŽBE S TVEGANJI 

6. poglavje: POSLOVNE KNJIGE IN LETNO POROČILO BORZNOPOSREDNIŠKE DRUŽBE 

7. poglavje: PRAVILA POSLOVANJA PRI OPRAVLJANJU INVESTICIJSKIH STORITEV IN POSLOV 

8. poglavje: NADZOR NAD OPRAVLJANJEM INVESTICIJSKIH STORITEV IN POSLOV 

9. poglavje: BORZNI TRGI 

10. poglavje: PREPOVEDANA RAVNANJA ZLORABE TRGA TER DRUGE OBVEZNOSTI ZA PREPREČEVANJE IN ODKRIVANJE ZLORAB TRGA 

11. poglavje: PORAVNAVA POSLOV S FINANČNIMI INSTRUMENTI 

12. poglavje: SISTEM JAMSTVA ZA TERJATVE VLAGATELJEV 

13. poglavje: AGENCIJA ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV 

14. poglavje: POSTOPEK ODLOČANJA AGENCIJE V POSAMIČNIH ZADEVAH 

15. poglavje: KAZENSKE DOLOČBE 

556. člen
(hujše kršitve 2. poglavja)

(1) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, z globo od 25.000 do 500.000 eurov pa pravna oseba, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo:

1.      če ponuja vrednostne papirje javnosti v Republiki Sloveniji, ne da bi bil prej v zvezi s temi vrednostnimi papirji objavljen prospekt v skladu s tem zakonom in je objava prospekta obvezna (prvi odstavek 36. člena tega zakona);

2.      če uvrsti vrednostne papirje v trgovanje na organiziranem trgu v Republiki Sloveniji, ne da bi bil prej v zvezi s temi vrednostnimi papirji objavljen prospekt v skladu s tem zakonom in je objava prospekta obvezna (drugi odstavek 36 člena tega zakona);

3.      če objavi prospekt, ne da bi prej pridobila potrditev prospekta nadzornega organa matične države članice (prvi odstavek 37. člena tega zakona);

4.      če so informacije v objavljenem prospektu nepravilne ali nepopolne (drugi odstavek 53. člena tega zakona);

5.      če objavi neveljaven prospekt (62. člen tega zakona);

6.      če organizira oziroma izvaja vpisovanje ali vplačevanje vrednostnih papirjev v nasprotju z 79. členom tega zakona;

7.      če ne objavi dodatka k prospektu ali k povzetku prospekta, čeprav bi bilo to potrebno ali dodatka ne objavi tako, kot je bil objavljen prospekt (prvi, tretji in četrti odstavek 80. člena tega zakona);

8.      če objavi dodatek k prospektu ali k povzetku prospekta, ne da bi prej pridobila potrditev nadzornega organa matične države članice (drugi odstavek 80. člena tega zakona);

9.      če ne objavi prospekta v predpisanem jeziku ali jezikih (85. člen tega zakona).

(2) Z globo od 25.000 do 150.000 eurov se za prekršek kaznuje podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(3) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Z globo od 130 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(5) Za prekršek iz prvega odstavka tega člena, storjen v zvezi z vrednostnimi papirji tujega izdajatelja, se kaznuje pooblaščeno investicijsko podjetje iz prvega odstavka 87. člena tega zakona, odgovorna oseba tega investicijskega podjetja in oseba, ki je dala pooblastilo temu podjetju.

(6) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjih odstavkov posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se storilec, ki je pravna oseba, kaznuje z globo od 41.000 do 750.000 eurov, pravna oseba, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo z globo od 41.000 do 1.500.000 eurov, podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 41.000 do 450.000 eurov, posameznik z globo od 400 do 15.000 eurov, odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost pa z globo od 2.500 do 30.000 eurov.



557. člen
(lažje kršitve 2. poglavja)

(1) Z globo od 12.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, z globo od 12.000 do 500.000 eurov pa pravna oseba, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo:

1.      če agencije v roku treh delovnih dni pred začetkom ponudbe javnosti oziroma uvrstitve vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu ne obvesti o uporabi izjem iz 49., 50. ali 51. člena tega zakona v skladu z 52. členom tega zakona;

2.      če v prospektu ne objavi končne ponudbene cene in količine vrednostnih papirjev oziroma ne ravna v skladu s prvim odstavkom 59. člena tega zakona ali če o tem ne obvesti agencije oziroma nadzornega organa druge države članice in objavi te informacije v skladu z drugim odstavkom 59. člena tega zakona;

3.      če dokončno oblikovan prospekt ne predloži agenciji in ga ne objavi v rokih iz drugega odstavka 73. člena tega zakona;

4.      če ne zagotovi dostopnosti prospekta tako, kot je določeno v prvem in drugem odstavku 74. člena tega zakona;

5.      če vlagatelju na njegovo zahtevo brezplačno ne pošlje oziroma izroči tiskanega izpisa prospekta, kadar je prospekt objavljen v elektronski obliki (77. člen tega zakona);

6.      če agenciji ne omogoči opravljanja nadzora v skladu z 91. členom tega zakona ali ji ne da informacij v skladu z 92. členom tega zakona.

(2) Z globo od 12.000 do 150.000 eurov se za prekršek kaznuje podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(3) Z globo od 400 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ali izdajatelja, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Z globo od 200 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(5) Za prekršek iz prvega odstavka tega člena, storjen v zvezi z vrednostnimi papirji tujega izdajatelja, se kaznujejo pooblaščeno investicijsko podjetje iz prvega odstavka 87. člena tega zakona, odgovorna oseba tega investicijskega podjetja in oseba, ki je dala pooblastilo temu podjetju.



558. člen
(hujše kršitve 3. poglavja)

(1) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje družba, z globo od 25.000 do 500.000 eurov pa družba, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo:

1.      če ne objavi letnega poročila v skladu s prvim in drugim odstavkom 110. člena tega zakona;

2.      če ne objavi revizorjevega poročila v skladu s tretjim odstavkom 110. člena tega zakona;

3.      če ne objavi polletnega poročila v skladu s 112. členom in prvim odstavkom 113. člena tega zakona;

4.      če ne objavi konsolidiranega poročila o plačilih vladam v skladu s 114. členom tega zakona;

5.      če ne objavi informacij, vsebovanih v obvestilu o spremembi pomembnih deležev v skladu s 124. členom tega zakona;

6.      če ne objavi informacije o spremembi deleža lastnih delnic javne družbe v skladu s 125. členom tega zakona;

7.      če ne objavi informacije o spremembi in novem skupnem številu glasovalnih pravic v skladu s 126. členom tega zakona;

8.      če ne objavi informacije glede spremembe vsebine pravic iz vrednostnih papirjev v skladu s 128. členom tega zakona;

9.      če ne objavi nadzorovanih informacij v predpisanem jeziku ali jezikih v skladu s 135. členom tega zakona;

10.   če nadzorovane informacije ne objavi oziroma predloži tako, kakor je določeno v prvem odstavku 136. člena tega zakona.

(2) Če je narava storjenega prekrška iz 1., 2., 3., 4., 6. in 8. točke prejšnjega odstavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se pravna oseba kaznuje z globo v višini do:

1.      10.000.000 eurov ali pet odstotkov skupnega letnega prometa glede na zadnje razpoložljive letne računovodske izkaze, ki jih je odobril pristojni organ družbe, oziroma skupnega letnega prometa ali ustrezne vrste prihodka, ki izhaja iz zadnje razpoložljive konsolidirane letne bilance, ki jo je odobril pristojni organ matične družbe, če mora pravna oseba pripraviti konsolidirane računovodske izkaze na podlagi ZGD-1, ali

2.      dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.

(3) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba družbe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Če je narava storjenega prekrška iz 1., 2., 3., 4., 6. in 8. točke prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se odgovorna oseba družbe, ki stori prekršek iz drugega odstavka tega člena, kaznuje z globo v višini do:

1.      2.000.000 eurov ali

2.      dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.

(5) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, z globo od 25.000 do 500.000 eurov pa pravna oseba, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, ki je zahtevala uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu brez soglasja javne družbe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(6) Z globo od 25.000 do 150.000 eurov se za prekršek kaznuje podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(7) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki je zahtevala uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu brez soglasja javne družbe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(8) Z globo od 130 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki je zahteval uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu brez soglasja javne družbe in stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(9) Če je narava storjenega prekrška iz 5., 7., 9. in 10. točke prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se storilec, ki je pravna oseba, kaznuje z globo od 41.000 do 750.000 eurov, pravna oseba, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, z globo od 41.000 do 1.500.000 eurov, podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 41.000 do 450.000 eurov, posameznik z globo od 400 do 15.000 eurov, odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pa z globo od 2.500 do 30.000 eurov.



Komentar: [1]

558.a člen
(globa za kršitev zavezanca za obveščanje na podlagi 3. poglavja tega zakona)

(1) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, z globo od 25.000 do 500.000 eurov pa pravna oseba, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če najpozneje v roku iz drugega odstavka 123. člena tega zakona ne obvesti družbe, kadar doseže ali preseže posamezni prag pomembnega deleža v skladu s šestim in sedmim odstavkom 117. člena, prvim odstavkom 118. člena, 119. in 120. členom ter drugim odstavkom 123. člena tega zakona.

(2) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjega odstavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se pravna oseba kaznuje z globo v višini do:

1.      10.000.000 eurov ali pet odstotkov skupnega letnega prometa glede na zadnje razpoložljive letne računovodske izkaze, ki jih je odobril pristojni organ družbe, oziroma skupnega letnega prometa ali ustrezne vrste prihodka, ki izhaja iz zadnje razpoložljive konsolidirane letne bilance, ki jo je odobril pristojni organ matične družbe, če mora pravna oseba pripraviti konsolidirane računovodske izkaze na podlagi ZGD-1, ali

2.      dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.

(3) Z globo od 2.500 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki ne obvesti družbe o spremembi pomembnih deležev v skladu s četrtim, šestim in sedmim odstavkom 117. člena, prvim odstavkom 118. člena, 119. in 120. členom ter drugim odstavkom 123. člena tega zakona.

(4) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjega odstavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se posameznik, kaznuje z globo v višini do:

1.      2.000.000 eurov ali

2.      dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.

(5) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki ne obvesti družbe o spremembi pomembnih deležev v skladu s šestim in sedmim odstavkom 117. člena, prvim odstavkom 118. člena, 119. členom, 120. členom in drugim odstavkom 123. člena tega zakona. Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjega stavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se odgovorna oseba pravne osebe kaznuje z globo od 2.500 do 30.000 eurov.



Komentar: [1]

559. člen
(lažje kršitve 3. poglavja)

(1) Z globo od 12.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje družba, z globo od 25.000 do 500.000 eurov pa družba, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo:

1.      če ne objavi letnega, konsolidiranega ali revizorjevega poročila v skladu s 109. členom tega zakona;

2.      če ne zagotovi dostopnosti letnega poročila toliko časa kot to določa prvi odstavek 110. člena tega zakona;

3.      če ne izpolni obveznosti glede informacij za imetnike delnic oziroma dolžniških vrednostnih papirjev, ki so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu, kot to določa 130. oziroma 131. člen tega zakona;

4.      če agenciji ne omogoči opravljanja nadzora v skladu s 144. členom tega zakona ali ji ne pošlje informacij v skladu s 145. členom tega zakona.

(2) Z globo od 12.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, z globo od 25.000 do 500.000 eurov pa pravna oseba, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, ki je zahtevala uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu brez soglasja javne družbe in stori prekršek iz 1., 2. ali 4. točke prvega odstavka tega člena.

(3) Z globo od 25.000 do 150.000 eurov se za prekršek kaznuje podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki je zahteval uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu brez soglasja javne družbe in stori prekršek iz 1., 2. ali 4. točke prvega odstavka tega člena.

(4) Z globo od 400 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba družbe oziroma pravne osebe ali podjetnika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki je zahtevala uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu brez soglasja javne družbe in stori prekršek iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka tega člena.

(5) Z globo od 200 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki je zahteval uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu brez soglasja javne družbe in stori prekršek iz 1., 2. ali 4. točke prvega odstavka tega člena.

(6) Z globo od 12.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, z globo od 25.000 do 500.000 eurov pa pravna oseba, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo:

1.      če ne obvesti družbe o spremembi pomembnega deleža tako, kot je določeno v prvem odstavku 123. člena tega zakona;

2.      če hkrati z obvestilom o spremembi pomembnih lastniških deležev izdajatelju tega obvestila ne predloži agenciji v skladu s prvim odstavkom 134. člena tega zakona;

3.      če obvestilo o spremembi pomembnih lastniških deležev ni sestavljeno v jeziku, ki ga določa drugi odstavek 123. člena tega zakona.

(7) Z globo od 25.000 do 150.000 eurov se za prekršek kaznuje podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz šestega odstavka tega člena.

(8) Z globo od 400 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz šestega odstavka tega člena.

(9) Z globo od 200 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz šestega odstavka tega člena.



560. člen
(kršitve 7. in 12. poglavja)

(1) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje borznoposredniška družba ali banka, z globo od 25.000 do 500.000 eurov pa borznoposredniška družba ali banka, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo:

1.      če ne ravna skrbno s finančnimi instrumenti strank in ne zagotovi ustreznih ukrepov v skladu z 203. členom tega zakona;

2.      če ne ravna skrbno z denarnim dobroimetjem strank in ne zagotovi ustreznih ukrepov v skladu z 204. členom tega zakona;

3.      če na hišni račun prenese vrednostne papirje, katerih imetniki so stranke oziroma jih je pridobila na račun stranke (drugi odstavek 254. člena tega zakona);

4.      če vnese nalog stranke za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev oziroma nalog za vpis pravic tretjih na nematerializiranih vrednostnih papirjih brez ustreznega pisnega naloga te stranke (drugi odstavek 257. člena tega zakona);

5.      če vrednostnih papirjev stranke, izdanih kot pisne listine, ne hrani na način iz 263. člena tega zakona;

6.      če krši določbe o denarnem računu dobroimetja strank (267. člen tega zakona);

7.      če sporoči zaupne podatke o posamezni stranki tretjim osebam oziroma jih uporabi sama ali omogoči, da bi jih uporabile trete osebe (270. člen tega zakona);

8.      če ne zagotavlja učinkovitega varovanja zaupnih podatkov v skladu z 273. členom tega zakona;

9.      če ne poroča agenciji v skladu s predpisom iz pete točke 463. člena tega zakona.

(2) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba borznoposredniške družbe ali banke, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(3) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje borznoposredniška družba ali banka ter z globo od 25.000 do 500.000 eurov borznoposredniška družba ali banka, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo:

1.      če ne izvrši naročila stranke v skladu z 226. členom tega zakona;

2.      če je izvršitev naročila stranke opravila zunaj organiziranega trga in za to prej ni dobila izrecnega soglasja stranke;

3.      če se nematerializirani vrednostni papirji ali finančni instrumenti ne prenesejo na račun stranke v skladu z 244. členom tega zakona;

4.      če s stranko ne sklene pogodbe o gospodarjenju z vrednostnimi papirji v pisni obliki (drugi odstavek 240. člena tega zakona);

5.      če zneska kupnine oziroma neizkoriščenega predujma ne nakaže v skladu z 245. členom tega zakona ali ga uporablja v nasprotju s tem členom;

6.      če svojih vrednostnih papirjev ne vodi na hišnem računu (prvi in tretji odstavek 254. člena tega zakona);

7.      če ne vnaša nalogov za prenose med računi imetnika oziroma za vpis pravic tretjih na vrednostnih papirjih tega imetnika po vrstnem redu prejema nalogov v skladu z 259. členom tega zakona;

8.      če objavlja informacije o sistemu jamstva za vloge v nasprotju s prvim odstavkom 462. člena tega zakona oziroma oglašuje v nasprotju z drugim odstavkom 462. člena tega zakona.

(4) Z globo od 400 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba borznoposredniške družbe oziroma banke, ki stori prekršek iz tretjega odstavka tega člena.

(5) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjih odstavkov posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se storilec, ki je pravna oseba, kaznuje z globo od 41.000 do 750.000 eurov, pravna oseba, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo z globo od 41.000 do 1.500.000 eurov, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo od 2.500 do 30.000 eurov.



561. člen
(druge hujše kršitve borznoposredniške družbe)

(1) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje borznoposredniška družba, z globo od 80.000 do 500.000 eurov pa borznoposredniška družba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če:

1.      je pridobila dovoljenje ali soglasje, ki je določeno s tem zakonom ali Uredbo 575/2013/EU, z navajanjem neresničnih podatkov ali na podlagi drugega zavajajočega ravnanja;

2.      opravlja druge dejavnosti razen dejavnosti iz prvega in drugega odstavka 151. člena tega zakona (četrti odstavek 151. člena tega zakona);

3.      ne obvesti agencije o spremembi deleža posameznega delničarja v skladu s 74. členom ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 155. člena tega zakona;

4.      glede podružnice v državi članici ne obvesti agencije en mesec pred izvedbo nameravane spremembe v nasprotju s prvim odstavkom 173. člena tega zakona;

5.      ni vzpostavila ureditve notranjega upravljanja v skladu s 128. členom ZBan-2 ali ne zagotavlja ustreznega notranjega kapitala v skladu s 131. členom ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 193. člena tega zakona;

6.      ne organizira službe notranje revizije v skladu s 141. do 145. členi ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 193. člena tega zakona;

7.      ne sporoča informacij o količniku finančnega vzvoda in o stabilnem financiranju v skladu s 177. členom ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 193. člena tega zakona;

8.      ne sporoča informacij glede izpolnjevanja kapitalskih zahtev iz 92. člena Uredbe 575/2013/EU v skladu s prvim odstavkom 99. člena Uredbe 575/2013/EU oziroma zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije oziroma ne sporoča finančnih informacij v skladu z drugim odstavkom 99. člena Uredbe 575/2013/EU;

9.      ne sporoča informacij v skladu s 101. členom Uredbe 575/2013/EU oziroma zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije;

10.   ne sporoča informacij o veliki izpostavljenosti v skladu s prvim odstavkom 394. člena Uredbe 575/2013/EU oziroma zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije;

11.   ne sporoča informacij o likvidnosti in stabilnem financiranju v skladu s prvim in drugim odstavkom 415. člena Uredbe 575/2013/EU oziroma zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije;

12.   ne sporoča informacij o količniku finančnega vzvoda v skladu s prvim odstavkom 430. člena Uredbe 575/2013/EU oziroma zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije;

13.   ne razpolaga z likvidnimi sredstvi v skladu s 412. členom Uredbe 575/2013/EU;

14.   doseže izpostavljenost, ki presega omejitve iz 395. člena Uredbe 575/2013/EU;

15.   je izpostavljena kreditnemu tveganju pozicije v listinjenju, ne da bi bili izpolnjeni pogoji iz 405. člena Uredbe 575/2013/EU;

16.   ne razkrije informacij v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom 431. člena ali prvim odstavkom 451. člena Uredbe 575/2013/EU oziroma zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije;

17.   izvede izplačila imetnikom instrumentov, ki se upoštevajo pri izračunu kapitala, v nasprotju z 229. členom tega zakona ali je izplačilo v nasprotju z 28., 51. ali 63. členom Uredbe 575/2013/EU;

18.   je omogočila, da ena ali več oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih s tem zakonom, opravlja funkcijo člana upravljalnega organa, tudi v njegovi nadzorni funkciji, ali višjega vodstva borznoposredniške družbe;

19.   kreditira oziroma daje jamstva za nakup delnic v nasprotju s petim odstavkom 154. člena tega zakona;

20.   v likvidaciji opravlja posle v nasprotju z omejitvijo iz 82. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 159. člena tega zakona;

21.   na ozemlju Republike Slovenije opravlja investicijske ali pomožne investicijske storitve in posle, ne da bi za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje agencije (prvi odstavek 161. člena tega zakona);

22.   po prenehanju dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov sklepa nove posle v nasprotju s prepovedjo iz tretjega odstavka 168. člena tega zakona;

23.   ustanovi podružnico v državi članici, ne da bi predhodno o tej nameri obvestila agencijo (prvi odstavek 170. člena tega zakona);

24.   začne opravljati posle prek podružnice v državi članici v nasprotju s 172. členom tega zakona;

25.   začne neposredno opravljati investicijske ali pomožne investicijske storitve in posle v državi članici ali tretji državi, ne da bi o tem obvestila agencijo v nasprotju s prvim odstavkom 174. člena oziroma drugim odstavkom 177. člena tega zakona;

26.   ustanovi podružnico v tretji državi, ne da bi za ustanovitev podružnice pridobila dovoljenja agencije (drugi odstavek 176. člena tega zakona);

27.   ne vzpostavi ali ne izvaja ustrezne politike izbora kandidatov za člane upravljalnega organa v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBan-2 v zvezi s 157. členom tega zakona;

28.   vodi poslovne knjige, sestavlja knjigovodske listine, vrednoti knjigovodske postavke ali sestavlja računovodska poročila v nasprotju z drugim odstavkom 86. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 196. člena tega zakona;

29.   ne poroča finančnih informacij glede računovodskih izkazov v skladu s tretjim odstavkom 87. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 196. člena tega zakona;

30.   ne predloži letnega poročila, konsolidiranega letnega poročila, revizorjevega poročila ali dodatnega revizorjevega poročila v skladu z 89. členom ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 196. člena tega zakona;

31.   glede razkritja dodatnih informacij ne ravna v skladu z 196.a členom tega zakona;

32.   v rokih iz prvega oziroma tretjega odstavka 92. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 196. člena tega zakona na svojih javnih spletnih straneh ne objavi letnega poročila oziroma konsolidiranega letnega poročila ali revizorjevega poročila o revidiranju letnega poročila iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1;

33.   ne zagotovi, da ostaneta letno poročilo in revizorjevo poročilo iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1 dostopna na njenih javnih spletnih straneh najmanj pet let po objavi (četrti odstavek 92. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 196. člena tega zakona);

34.   pooblaščeni osebi agencije ne omogoči pregleda ali ovira izvajanje njegovih nalog in pooblastil na način, določen v 242., 245., 246., 247. in 248. členu ZBan-2 v zvezi s 301. členom tega zakona;

35.   ne vzpostavi ustreznih postopkov upravljanja s tveganji oziroma notranjih kontrolnih mehanizmov, vključno z ustreznim poročanjem in računovodskimi postopki, z namenom ugotavljanja, merjenja, spremljanja in nadzora poslov s svojim nadrejenim mešanim poslovnim holdingom in njegovimi podrejenimi družbami v skladu z drugim odstavkom 304. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 301. člena tega zakona;

36.   krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov v skladu z 271. členom tega zakona;

37.   ne ravna v skladu z odredbo iz 253. in 258. člena ZBan-2 v zvezi s tretjim odstavkom 301. člena tega zakona;

38.   posebnemu pooblaščencu iz 259. člena ZBan-2 ne omogoči ali ga ovira pri izvajanju njegovih nalog in pooblastil v skladu z določbami 259. in 261. člena ZBan-2 v zvezi s tretjim odstavkom 301. člena tega zakona.

(2) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjega odstavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se borznoposredniška družba kaznuje z globo v višini do:

1.      desetih odstotkov skupnega letnega neto prometa, vključno z bruto dohodkom v predhodnem poslovnem letu v obliki prihodkov iz obresti in podobnih prihodkov, prihodkov iz delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivim ali fiksnim donosom ter prejetih provizij in nadomestil v skladu s 316. členom Uredbe 575/2013/EU, ali

2.      dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.

(3) Član uprave, ki krši dolžnosti člana uprave iz prvega ali drugega odstavka 45. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 157. člena tega zakona, in je zato podana kršitev iz prvega odstavka tega člena, se za prekršek kaznuje z globo v višini od 2.500 evrov do 10.000 eurov.

(4) Član nadzornega sveta borznoposredniške družbe, ki krši dolžnosti člana nadzornega sveta borznoposredniške družbe iz prvega odstavka 55. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 157. člena tega zakona in je zato v borznoposredniški družbi podana kršitev iz prvega odstavka tega člena, se za prekršek kaznuje z globo v višini od 2.500 evrov do 10.000 eurov.

(5) Če je narava storjenega prekrška iz tretjega ali četrtega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se član uprave ali nadzornega sveta kaznuje z globo do višine 5.000.000 eurov.

(6) Odgovorna oseba borznoposredniške družbe, ki ni član uprave ali nadzornega sveta, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 800 do 10.000 eurov. Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjega stavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se odgovorna oseba borznoposredniške družbe kaznuje z globo od 2.500 do 30.000 eurov.



Komentar: [1]

Zakon o bančništvu: [1]

562. člen
(druge lažje kršitve borznoposredniške družbe)

(1) Z globo od 400 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje član uprave borznoposredniške družbe:

1.      ki ne zagotovi, da borznoposredniška družba posluje v skladu s pravili iz prvega odstavka 45. člena ZBan-2 v zvezi s 157. členom tega zakona;

2.      ki ne obvesti nemudoma nadzornega sveta borznoposredniške družbe o okoliščinah iz 46. člena ZBan-2 v zvezi s 157. členom tega zakona;

3.      ki ne obvesti nemudoma agencije o dogodkih iz drugega odstavka 205. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 193. člena tega zakona.

(2) Z globo od 400 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje član nadzornega sveta borznoposredniške družbe:

1.      ki ne izpolnjuje svojih dolžnosti iz prvega odstavka 55. člena ZBan-2 v zvezi s 157. členom tega zakona;

2.      ki ne obvesti nemudoma agencije o dogodkih iz 56. člena ZBan-2 v zvezi s 157. členom tega zakona.



Komentar: [1]

Zakon o bančništvu: [1]

563. člen
(kršitve oseb v investicijski skupini)

(1) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje:

1.      podrejena družba, ki nadrejeni borznoposredniški družbi v investicijski skupini ali borznoposredniški družbi, ki jo obvladuje nadrejeni finančni holding, ne pošlje vseh informacij, ki jih ta potrebuje za izpolnitev obveznosti na konsolidirani podlagi (prvi odstavek 301. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 301. člena tega zakona);

2.      nadrejeni finančni holding, ki svoji podrejeni borznoposredniški družbi ne pošlje vseh informacij, ki jih ta potrebuje za izpolnitev obveznosti na konsolidirani podlagi (drugi odstavek 301. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 301. člena tega zakona);

3.      podrejena družba oziroma nadrejeni finančni holding, ki agenciji oziroma drugemu nadzornemu organu, pristojnemu in odgovornemu za nadzor na konsolidirani podlagi, ne omogoči, da opravi pregled poslovanja (četrti odstavek 301. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 301. člena tega zakona);

4.      mešani poslovni holding oziroma njegova podrejena družba, ki podrejenim institucijam oziroma nadzornim organom, pristojnim in odgovornim za nadzor teh institucij, ne pošlje vseh informacij, pomembnih za nadzor teh podrejenih institucij (prvi odstavek 303. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 301. člena);

5.      podrejena družba oziroma nadrejeni mešani poslovni holding, ki agenciji oziroma drugemu nadzornemu organu, pristojnemu in odgovornemu za nadzor podrejenih institucij, ne omogoči, da opravi pregled poslovanja (drugi odstavek 303. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 301. člena tega zakona).

(2) Pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 25.000 do 500.000 eurov.

(3) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjih odstavkov posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se storilec, ki je pravna oseba, kaznuje z globo od 41.000 do 750.000 eurov, pravna oseba, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo z globo od 41.000 do 1.500.000 eurov, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo od 2.500 do 30.000 eurov.



Zakon o bančništvu: [1]

564. člen
(kršitve revizijske družbe in pooblaščenega revizorja)

(1) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje revizijska družba:

1.      če ne opravi revizijskega pregleda oziroma ne izdela poročila v skladu s prvim odstavkom 90. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 196. člena tega zakona;

2.      če agencije nemudoma ne obvesti o dejstvih oziroma okoliščinah iz prvega odstavka 91. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 196. člena tega zakona oziroma ji ne pošlje zahtevanih podatkov iz tretjega odstavka 91. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 196. člena tega zakona.

(2) Revizijska družba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 25.000 do 500.000 eurov.

(3) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje pooblaščeni revizor, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjih odstavkov posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se revizijska družba kaznuje z globo od 41.000 do 750.000 eurov, revizijska družba, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo z globo od 41.000 do 1.500.000 eurov, odgovorna oseba revizijske družbe pa z globo od 2.500 do 30.000 eurov.



Zakon o bančništvu: [1]

565. člen
(kršitve 9. poglavja)

(1) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje borza:

1.      če brez dovoljenja agencije za upravljanje borznega trga upravlja borzni trg (prvi odstavek 310. in 333. člena tega zakona);

2.      če ne vzpostavi in uresničuje trdnih in zanesljivih sistemov za upravljanje s tveganji v skladu z drugim in tretjim odstavkom 324. člena tega zakona;

3.      če ne izdela kriznega načrta ali načrta neprekinjenega poslovanja, ki zagotavlja ustrezne pogoje, da tudi ob hudih poslovnih motnjah nadaljuje poslovanje in da se ustrezno omejijo izgube borze zaradi teh motenj (328. člen tega zakona);

4.      če sporoči zaupne podatke o posameznem izdajatelju, članu ali o drugi osebi tretjim osebam, oziroma jih uporabi sama ali omogoči, da bi jih uporabile tretje osebe (330. člen tega zakona);

5.      če ne sprejme pravil in izvedbenih postopkov v skladu s 331. členom tega zakona.

(2) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba borze, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(3) Z globo od 12.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje borza:

1.      če agencije ne obvesti v skladu 345., 352., 359., ali 362. členom tega zakona ali teh informacij ne objavi, kadar je potrebno;

2.      če agenciji ne omogoči izvajanja ukrepov v skladu z drugim odstavkom 369. člena tega zakona.

(4) Z globo od 400 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba borze, ki stori prekršek iz tretjega odstavka tega člena.

(5) Borza, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prvega ali tretjega odstavka tega člena kaznuje z globo od 12.000 do 500.000 eurov.

(6) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjih odstavkov posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se borza kaznuje z globo od 41.000 do 750.000 eurov, borza, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo z globo od 41.000 do 1.500.000 eurov, odgovorna oseba borze pa z globo od 2.500 do 30.000 eurov.



566. člen
(kršitve 10. poglavja)

(1) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali izdajatelj, z globo od 25.000 do 500.000 eurov pa pravna oseba ali izdajatelj, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo:

1.      če neposredno ali posredno pridobi ali odtuji finančne instrumente oziroma če to poskuša, in sicer za svoj računa ali za račun druge osebe na podlagi notranjih informacij v nasprotju s 382. členom tega zakona;

2.      če razkrije notranje informacije drugi osebi oziroma ji priporoča ali jo napeljuje, da pridobi ali odtuji finančne instrumente, na katere se notranja informacija nanaša v nasprotju s 383. členom tega zakona;

3.      če trguje, daje naročila za trgovanje, posreduje pri trgovanju s finančnimi instrumenti na način, ki bi pomenil tržno manipulacijo, ali kakor koli drugače sodeluje pri tržni manipulaciji (385. člen tega zakona);

4.      če izdajatelj ne objavi notranje informacije, ki se nanaša nanj v skladu s 386. členom tega zakona;

5.      če ne sestavi ali obnavlja seznama oseb, ki so jim dostopne notranje informacije ali če tega seznama ne predloži agenciji, kadar koli ta to zahteva, v skladu s 387. členom tega zakona;

6.      če agenciji ne pošlje poročil, pojasnil, podatkov in dokumentacije ali ji ne omogoči pregleda poslovanja (388. in 395. člen tega zakona);

7.      če z ustrezno skrbnostjo ne zagotovi, da bodo informacije v naložbenem priporočilu predstavljene v skladu s 389. členom tega zakona;

8.      če agenciji ne omogoči izvajanja ukrepov, ki jih določa 395. člen tega zakona.

(2) Z globo od 25.000 do 150.000 eurov se za prekršek kaznuje podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz 1., 2., 3., 5., 6., 7. ali 8. točke prvega odstavka tega člena.

(3) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali izdajatelja, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena in odgovorna oseba podjetnika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz 1., 2., 3., 5., 6., 7. ali 8. točke prvega odstavka tega člena.

(4) Z globo od 130 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 1., 2., 3., 5., 6., 7. ali 8. točke prvega odstavka tega člena.

(5) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjih odstavkov posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se storilec, ki je pravna oseba kaznuje z globo od 41.000 do 750.000 eurov, pravna oseba, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, z globo od 41.000 do 1.500.000 eurov, podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 41.000 do 450.000 eurov, posameznik z globo od 400 do 15.000 eurov, odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pa z globo od 2.500 do 30.000 eurov.



567. člen
(kršitve centralne klirinškodepotne družbe)

(1) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje centralna klirinškodepotna družba, če:

1.      sporoči zaupne podatke iz prvega odstavka 427. člena tega zakona tretjim osebam oziroma jih uporabi sama ali omogoči, da bi jih uporabile tretje osebe (drugi odstavek 427. člena tega zakona);

2.      v treh delovnih dneh od dokončnosti odredbe agencije ne odpravi kršitev in predloži poročila o njihovi odpravi (peti odstavek 430. člena tega zakona);

3.      na ozemlju Republike Slovenije opravlja storitve iz Priloge Uredbe 909/2014/EU, ne da bi za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje v skladu Uredbo 909/2014/EU,

4.      je dovoljenje za opravljanje storitev iz Priloge Uredbe 909/2014/EU pridobila z navajanjem neresničnih podatkov ali na kakršen koli drug nezakonit način,

5.      ne razpolaga s potrebnim kapitalom v skladu s prvim odstavkom 47. člena Uredbe 909/2014/EU,

6.      ne izpolnjuje organizacijskih zahtev iz 26. do 30. člena Uredbe 909/2014/EU,

7.      ne izpolnjuje pravil vodenja poslov iz 32. do 35. člena Uredbe 909/2014/EU,

8.      ne izpolnjuje zahtev za storitve CDD iz 37. do 41. člena Uredbe 909/2014/EU,

9.      ne izpolnjuje bonitetnih zahtev iz 43. do 47. člena Uredbe 909/2014/EU,

10.   ne izpolnjuje zahtev za povezave med CDD iz 48. člena Uredbe 909/2014/EU,

11.   ne zagotovi različnih vrst dostopa iz 49. do 53. člena Uredbe 909/2014/EU.

(2) Z globo od 25.000 do 500.000 eurov se za prekršek kaznuje centralna klirinškodepotna družba, ki se po ZGD-1, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Če je narava storjenega prekrška iz prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se centralna klirinškodepotna družba kaznuje z globo v višini do:

1.      deset odstotkov skupnega letnega prometa glede na zadnje razpoložljive računovodske izkaze, ki jih je odobril upravljalni organ oziroma skupnega letnega prometa ali ustrezne vrste prihodka, ki izhaja iz zadnje razpoložljive konsolidirane letne bilance, ki jo je odobril upravljalni organ, če mora pravna oseba pripraviti konsolidirane računovodske izkaze na podlagi ZGD-1, ali

2.      dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, kadar ga je mogoče opredeliti.

(4) Član uprave centralne klirinškodepotne družbe, ki krši dolžnosti člana uprave iz Uredbe 909/2014/EU in je zato podana kršitev iz prvega odstavka tega člena, se za prekršek kaznuje z globo v višini od 2.500 do 10.000 eurov.

(5) Član nadzornega sveta centralne klirinškodepotne družbe, ki krši dolžnosti člana nadzornega sveta iz Uredbe 909/2014/EU in je zato podana kršitev iz prvega odstavka tega člena, se za prekršek kaznuje z globo v višini od 2.500 do 10.000 eurov.

(6) Če je narava storjenega prekrška iz četrtega ali petega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se član uprave ali nadzornega sveta kaznuje z globo do višine 5.000.000 eurov.

(7) Odgovorna oseba centralne klirinškodepotne družbe, ki ni član uprave ali nadzornega sveta, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 400 do 5.000 eurov. Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjega stavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se odgovorna oseba centralne klirinškodepotne družbe kaznuje z globo od 1.200 do 15.000 eurov.



Komentar: [2]

567.a člen
(kršitve drugih oseb)

(1) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje:

1.      centralno depotna družba tretje države, ki na ozemlju Republike Slovenije opravlja storitve iz Priloge Uredbe 909/2014/EU, ne da bi za opravljanje teh storitev pridobila priznanje ESME,

2.      kreditna institucija, imenovana v skladu s točko (b) drugega odstavka 54. člena Uredbe 909/2014/EU, ki ne izpolnjuje bonitetnih zahtev v zvezi s kreditnimi tveganji iz tretjega odstavka 59. člena Uredbe 909/2014/EU,

3.      kreditna institucija, imenovana v skladu s točko (b) drugega odstavka 54. člena Uredbe 909/2014/EU, ki ne izpolnjuje bonitetnih zahtev v zvezi z likvidnostnimi tveganji iz četrtega odstavka 59. člena Uredbe 909/2014/EU,

4.      pravna oseba, ki na ozemlju Republike Slovenije opravlja storitve iz Priloge Uredbe 909/2014/EU, ne da bi za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje v skladu z Uredbo 909/2014/EU.

(2) Z globo od 25.000 do 500.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba iz prejšnjega odstavka, ki se po ZGD-1, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Če je narava storjenega prekrška iz prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se pravno osebo kaznuje z globo v višini do:

1.      deset odstotkov skupnega letnega prometa glede na zadnje razpoložljive računovodske izkaze, ki jih je odobril upravljalni organ oziroma skupnega letnega prometa ali ustrezne vrste prihodka glede na računovodske direktive, ki izhaja iz zadnje razpoložljive konsolidirane letne bilance, ki jo je odobril upravljalni organ, če mora pravna oseba pripraviti konsolidirane računovodske izkaze na podlagi ZGD-1, ali

2.      dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, kadar ga je mogoče opredeliti.

(4) Član uprave pravne osebe iz prvega odstavka tega člena, ki krši dolžnosti člana uprave iz Uredbe 909/2014/EU in je zato podana kršitev iz prvega odstavka tega člena, se za prekršek kaznuje z globo v višini od 2.500 do 10.000 eurov.

(5) Član nadzornega sveta pravne osebe iz prvega odstavka tega člena, ki krši dolžnosti člana nadzornega sveta iz Uredbe 909/2014/EU in je zato podana kršitev iz prvega odstavka tega člena, se za prekršek kaznuje z globo v višini od 2.500 do 10.000 eurov.

(6) Če je narava storjenega prekrška iz četrtega ali petega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se član uprave ali nadzornega sveta kaznuje z globo do višine 5.000.000 eurov.

(7) Odgovorna oseba pravne osebe iz prvega odstavka tega člena, ki ni član uprave ali nadzornega sveta, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 400 do 5.000 eurov. Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjega stavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se odgovorna oseba pravne osebe iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 1.200 do 15.000 eurov.



Komentar: [1]

568. člen
(druge kršitve)

(1) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, z globo od 25.000 do 500.000 eurov pa pravna oseba, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo:

1.      če opravlja investicijske storitve in ni oseba iz prvega do tretjega odstavka 32. člena ali iz 34. člena tega zakona (četrti odstavek 32. člena tega zakona);

2.      če uporablja firmo, ki je v nasprotju s 151. členom tega zakona;

3.      če daje ali objavlja informacije oziroma tržna sporočila iz šestega odstavka 212. člena tega zakona;

4.      če oseba iz 300. člena tega zakona agenciji ne predloži poročila iz tretjega odstavka 308. člena ZBan-1 v zvezi s 300. členom tega zakona, v katerem opiše ukrepe v zvezi s prenehanjem opravljanja investicijskih storitev ali dajanja ali objavljanja informacij ali tržnih sporočil;

5.      če upravlja borzni trg in ni borza (drugi odstavek 310. člena tega zakona);

6.      če pridobi delnice borznoposredniške družbe, borze ali centralno klirinškodepotne družbe v nasprotju s prvim oziroma tretjim odstavkom 45. člena ZBan-1 v zvezi s 155., 319. in 409. členom tega zakona;

7.      če oseba iz 300. člena tega zakona ali oseba, ki jo agencija nadzoruje na podlagi 525. člena tega zakona, agenciji ne pošlje poročil in informacij v skladu z 234. členom ZBan-1 v zvezi s 525. členom tega zakona.

(2) Z globo od 25.000 do 150.000 eurov se za prekršek kaznuje podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(3) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Z globo od 130 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(5) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjih odstavkov posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se storilec, ki je pravna oseba kaznuje z globo od 41.000 do 750.000 eurov, pravna oseba, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, z globo od 41.000 do 1.500.000 eurov, podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost z globo od 41.000 do 450.000 eurov, posameznik z globo od 400 do 15.000 eurov, odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost pa z globo od 2.500 do 30.000 eurov.



569. člen
(prekrškovni organ)

(1) Prekrškovni organ, ki vodi postopke in odloča o prekrških iz tega zakona in ZPre-1, je agencija.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek je Banka Slovenija pristojna voditi postopke in odločati o prekrških iz 567. in 567.a člena tega zakona v primerih, ko je storjen prekršek:

1.      iz 3. točke prvega odstavka 567. člena tega zakona v zvezi z opravljanjem storitev iz 3. točke Oddelka A, 1., 3. in 4a točke Oddelka B ter Oddelka C Priloge Uredbe 909/2014/EU;

2.      iz 4. točke prvega odstavka 567. člena tega zakona v zvezi s pridobitvijo dovoljenja za opravljanje storitev iz 3. točke Oddelka A, 1., 3. in 4a točke Oddelka B ter Oddelka C Priloge Uredbe 909/2014/EU;

3.      iz 6. točke prvega odstavka 567. člena tega zakona v zvezi z:

-  izpolnjevanjem organizacijskih zahtev iz 28. člena Uredbe 909/2014/EU in

-  izpolnjevanjem organizacijskih zahtev iz 29. in 30. člena Uredbe 909/2014/EU za opravljanje storitev iz 3. točke Oddelka A, 1., 3. in 4a točke Oddelka B ter Oddelka C Priloge Uredbe 909/2014/EU;

4.      iz 7. točke prvega odstavka 567. člena tega zakona v zvezi z:

-  izpolnjevanjem pravil vodenja poslov iz 32. člena Uredbe 909/2014/EU za opravljanje storitev iz 3. točke Oddelka A, 1., 3. in 4a točke Oddelka B ter Oddelka C Priloge Uredbe 909/2014/EU,

-  izpolnjevanjem pravil vodenja poslov iz 33. in 35. člena Uredbe 909/2014/EU in

-  izpolnjevanjem pravil vodenja poslov iz 34. člena Uredbe 909/2014/EU za opravljanje storitev iz 3. točke Oddelka A Priloge Uredbe 909/2014/EU;

5.      iz 8. točke prvega odstavka 567. člena tega zakona v zvezi z izpolnjevanjem zahtev za storitve CDD iz 39. do 41. člena Uredbe 909/2014/EU;

6.      iz 9. točke prvega odstavka 567. člena tega zakona v zvezi z izpolnjevanjem bonitetnih zahtev iz 43. in 45. člena Uredbe 909/2014/EU za opravljanje storitev iz 3. točke Oddelka A, 1., 3. in 4a točke Oddelka B ter Oddelka C Priloge Uredbe 909/2014/EU;

7.      iz 10. točke prvega odstavka 567. člena tega zakona;

8.      iz 11. točke prvega odstavka 567. člena tega zakona v zvezi z zagotavljanjem različnih vrst dostopa iz 50. do 52. člena Uredbe 909/2014/EU;

9.      iz 1. točke prvega odstavka 567.a člena tega zakona v zvezi z opravljanjem storitev iz 3. točke Oddelka A, 1., 3. in 4a točke Oddelka B ter Oddelka C Priloge Uredbe 909/2014/EU;

10.   iz 2. in 3. točke prvega odstavka 567.a člena tega zakona;

11.   iz 4. točke prvega odstavka 567.a člena tega zakona v zvezi z opravljanjem storitev iz 3. točke Oddelka A, 1., 3. in 4a točke Oddelka B ter Oddelka C Priloge Uredbe 909/2014/EU.



Komentar: [2]

570. člen
(zastaranje)

(1) Postopek o prekršku za prekrške iz petega odstavka 556., osmega odstavka 558., petega odstavka 560., tretjega odstavka 561., tretjega odstavka 563., tretjega odstavka 564., petega odstavka 565., četrtega odstavka 566., petega odstavka 567. in četrtega odstavka 568. člena tega zakona ni dopusten, če pretečejo tri leta od dneva, ko je bil prekršek storjen.

(2) Zastaranje postopka o prekrških pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška.

(3) Po vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar pa postopek o prekrških iz prvega odstavka tega člena v nobenem primeru ni več mogoč, ko preteče šest let od dneva, ko je bil prekršek storjen.



Komentar: [1]

571. člen
(postopek agencije o prekršku)

(1) Postopek o prekršku vodi in v njem odloča pooblaščena uradna oseba agencije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške, in na njegovi podlagi sprejetih predpisih.

(2) Agencija z notranjim aktom, ki ureja organizacijo in sistemizacijo delovnih mest, podrobneje določi pogoje in način za podelitev in prenehanje pooblastila osebi, ki se šteje za pooblaščeno uradno osebo agencije iz prvega odstavka tega člena.

(3) Ne glede na 496. člen tega zakona se postopek o prekršku vodi po določbah predpisa, ki ureja prekrške.

(4) Predlog za uvedbo postopka o prekršku zaradi kršitev 10. poglavja tega zakona lahko da agenciji tudi borza.



Komentar: [1]

572. člen
(višina glob)

Globe, predpisane s tem zakonom, se lahko v hitrem postopku izrečejo v katerikoli višini razpona, predpisani s tem zakonom.



Komentar: [1]

16. poglavje: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE