ATVP

ZTFI-F

1. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE 

2. poglavje: PONUDBA VREDNOSTNIH PAPIRJEV JAVNOSTI 

3. poglavje: OBVEZNOSTI RAZKRIVANJA NADZOROVANIH INFORMACIJ 

4. poglavje: OPRAVLJANJE INVESTICIJSKIH STORITEV IN POSLOV 

5. poglavje: UPRAVLJANJE BORZNOPOSREDNIŠKE DRUŽBE S TVEGANJI 

6. poglavje: POSLOVNE KNJIGE IN LETNO POROČILO BORZNOPOSREDNIŠKE DRUŽBE 

7. poglavje: PRAVILA POSLOVANJA PRI OPRAVLJANJU INVESTICIJSKIH STORITEV IN POSLOV 

7.1 Organizacijske zahteve za opravljanje investicijskih storitev in poslov 

197. člen
(politike in postopki pravilnega poslovanja)

Borznoposredniška družba mora vzpostaviti in uresničevati ustrezne politike in postopke, ki so potrebni za zagotovitev:

1.      da borznoposredniška družba posluje v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in z drugimi zakoni, ki se uporabljajo za opravljanje investicijskih storitev in poslov, ter predpisi, izdanimi na podlagi teh zakonov, in

2.      da te osebe ravnajo v skladu s predpisi iz 1. točke tega člena pri opravljanju poslov za borznoposredniško družbo oziroma njene stranke in v skladu z obveznostmi, določenimi s predpisi, ki urejajo njihove osebne posle s finančnimi instrumenti:

-  poslovodstvo borznoposredniške družbe,

-  borzni posredniki in druge osebe, ki na podlagi zaposlitve ali na drugi podlagi opravljajo posle za borznoposredniško družbo, in

-  odvisni borznoposredniški zastopniki borznoposredniške družbe.



Stališča sveta: [1]

Komentar: [1]

Podzakonski akti: [9]

Nadzorni ukrepi: [1]

198. člen
(ukrepi za upravljanje nasprotij interesov)

(1) Borznoposredniška družba mora vzpostaviti in uresničevati ustrezne ukrepe za ugotavljanje teh nasprotij interesov, ki nastanejo pri opravljanju posameznih investicijskih in pomožnih investicijskih storitev ali kombinacije naslednjih storitev:

1.      nasprotij med:

-  interesi borznoposredniške družbe, ki vključujejo tudi razmerja z osebami iz 2. točke 197. člena tega zakona, ali interesi katere koli osebe, ki je z borznoposredniško družbo povezana z obvladovanjem, in

-  interesi strank borznoposredniške družbe ter

2.      nasprotij med interesi strank borznoposredniške ­družbe.

(2) Borznoposredniška družba mora uresničevati učinkovit sistem za preprečevanje in za upravljanje z nasprotji interesov, ki obsega vse razumne ukrepe, za preprečitev, da bi nasprotja interesov iz prvega odstavka tega člena neugodno vplivala na uresničitev interesov njenih strank.

(3) Če ukrepi iz drugega odstavka tega člena ne zadoščajo, da bi borznoposredniška družba lahko razumno zaupala v preprečitev neugodnega vplivanja nasprotja interesov iz prvega odstavka tega člena na uresničitev interesov posamezne stranke, mora tej stranki, preden začne zanjo opravljati investicijske oziroma pomožne investicijske storitve, razumljivo in jasno razkriti splošne značilnosti in vire teh nasprotij interesov.



Komentar: [1]

Podzakonski akti: [2]

199. člen
(ukrepi za neprekinjeno poslovanje)

(1) Borznoposredniška družba mora opraviti vse razumne ukrepe za zagotovitev neprekinjenega in rednega opravljanja investicijskih storitev in poslov.

(2) Za dosego namena iz prvega odstavka tega člena mora borznoposredniška družba uporabiti ustrezne sisteme, vire in postopke, ki so sorazmerni vrsti in obsegu investicijskih storitev in poslov, ki jih opravlja.



Komentar: [1]

Podzakonski akti: [1]

200. člen
(prenos pomembnih poslovnih procesov na drugo osebo)

(1) Če borznoposredniška družba na drugo osebo prenese poslovne procese, ki so nujni za neprekinjeno ter varno in skrbno opravljanje investicijskih storitev za stranke oziroma za neprekinjeno in ustrezno opravljanje investicijskih poslov, mora opraviti vse razumne ukrepe, da se izogne nepotrebnemu dodatnemu operativnemu tveganju.

(2) Borznoposredniška družba na drugo osebo ne sme prenesti opravljanja pomembnih poslovnih procesov na način, ki bi onemogočal ali znatno oteževal kakovostno izvajanje sistema notranjih kontrol ali izvajanje nadzora nad poslovanjem družbe v skladu s tem zakonom.



Komentar: [1]

Podzakonski akti: [2]

201. člen
(sistemi upravljanja glede investicijskih storitev in poslov)

Borznoposredniška družba mora vzpostaviti in vzdrževati:

1. ustrezen sistem notranjih kontrol, ki vključuje ustrezne administrativne in računovodske postopke,

2. učinkovite postopke ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri opravljanju investicijskih storitev in poslov, in

3. učinkovite ukrepe za nadzor in varovanje informacijskih sistemov za obdelavo podatkov.



Podzakonski akti: [5]

202. člen
(vodenje evidenc in dokumentacije)

(1) Borznoposredniška družba mora voditi in hraniti evidence in dokumentacijo o vseh investicijskih storitvah in poslih, ki jih je opravila, na način, ki omogoča nadzor nad poslovanjem v skladu s 197. členom tega zakona ter zlasti nad pravilnim izpolnjevanjem obveznosti do strank in morebitnih strank.

(2) Borznoposredniška družba mora organizirati poslovanje in tekoče voditi poslovne knjige, poslovno dokumentacijo in druge administrativne oziroma poslovne evidence tako, da je mogoče kadar koli preveriti potek posameznega posla, ki ga je opravila za svoj račun oziroma za račun stranke.

(3) Borznoposredniška družba mora voditi evidenco strank.

(4) Borznoposredniška družba mora voditi evidenco naročil in poslov s finančnimi instrumenti, v katero vpisuje podatke za vsako naročilo in za vsak posel nakupa oziroma prodaje finančnih instrumentov, ki ga je sklenila za račun stranke oziroma za svoj račun.

(5) Borznoposredniška družba mora vse dokumente o poslovanju s posamezno stranko hraniti ločeno od dokumentov o poslovanju z drugimi strankami in od dokumentov o lastnem poslovanju.

(6) Borznoposredniška družba mora hraniti vse dokumente o posameznem poslu po kronološkem zaporedju za vsak posel, ki ga je opravila za račun posamezne stranke ali za svoj račun.

(7) Borznoposredniška družba mora za vsako stranko ločeno voditi vse dokumente o pogodbah o investicijskih storitvah, ki jih je sklenila z njo, in druge listine, ki določajo njune medsebojne pravice in obveznosti ter druge pogoje, pod katerimi borznoposredniška družba opravlja storitve za to stranko.

(8) Borznoposredniška družba mora najmanj pet let po koncu leta, v katerem je bil sklenjen posel, hraniti vso dokumentacijo in podatke o vseh poslih s finančnimi instrumenti, ki jih je opravila bodisi za svoj račun bodisi za račun strank.

(9) Podatki o poslih, ki jih je opravila za račun strank in ki jih mora borznoposredniška družba hraniti v skladu s tem členom, morajo vsebovati tudi vse podatke, določene s predpisi, ki urejajo preprečevanje pranja denarja. Te podatke mora hraniti v skladu s predpisi, ki urejajo preprečevanje pranja denarja.



Stališča sveta: [1]

Komentar: [3]

Podzakonski akti: [2]

Evropski predpisi: [1]

Nadzorni ukrepi: [6]

203. člen
(skrbno ravnanje s finančnimi instrumenti strank)

(1) Če borznoposredniška družba razpolaga s finančnimi instrumenti v svojem imenu in za račun strank ali v imenu in za račun strank, mora ravnati v skladu s pododdelkom 7.2.5 tega zakona in opraviti druge ustrezne ukrepe:

1.      za varovanje premoženjskih pravic imetnika finančnih instrumentov, ki jih ima za račun svojih strank, zlasti za primer postopka insolventnosti nad borznoposredniško družbo, in

2.      da se prepreči uporaba teh finančnih instrumentov za lasten račun borznoposredniške družbe ali za račun drugih strank borznoposredniške družbe, razen z izrecnim soglasjem stranke.

(2) Soglasje iz 2. točke prvega odstavka tega člena je lahko dano bodisi kot splošno soglasje za posamezno vrsto poslov uporabe finančnih instrumentov stranke bodisi kot posebno soglasje za posamezen posel uporabe finančnih instrumentov stranke.



Komentar: [1]

Podzakonski akti: [1]

204. člen
(skrbno ravnanje z denarnim dobroimetjem strank)

Če borznoposredniška družba razpolaga z denarnim dobroimetjem svojih strank, mora ravnati v skladu s pododdelkom 7.2.5 tega zakona in uresničevati druge ustrezne ukrepe:

1.      za varovanje pravic strank in

2.      da se prepreči uporaba tega denarnega dobroimetja za lasten račun borznoposredniške družbe ali za račun drugih strank borznoposredniške družbe.



Podzakonski akti: [2]

205. člen
(predpis o organizacijskih zahtevah)

(1) Agencija predpiše:

1.      podrobnejše organizacijske zahteve za opravljanje investicijskih storitev in poslov,

2.      v zvezi z upravljanjem z nasprotji interesov:

-  podrobnejše postopke za ugotavljanje, preprečevanje, obvladovanje oziroma razkrivanje nasprotij interesov pri opravljanju posameznih investicijskih in pomožnih investicijskih storitev ter kombinacij teh storitev,

-  podrobnejša merila za opredelitev vrst nasprotij interesov, katerih nastop lahko škoduje interesom strank ali morebitnih strank borznoposredniške družbe.

(2) Agencija mora s predpisom iz prvega odstavka tega člena ustrezno upoštevati uredbo ali ustrezno prenesti ureditev v drugem izvedbenem predpisu, ki ga Komisija izda na podlagi desetega odstavka 13. člena oziroma tretjega odstavka 18. člena Direktive 2004/39/ES.



Podzakonski akti: [2]

7.2 Pravila varnega in skrbnega poslovanja pri opravljanju investicijskih storitev za stranke 

7.2.1 Uporaba pravil za neprofesionalne in profesionalne stranke 

206. člen
(uporaba oddelka 7.2 in pravil obligacijskega prava)

(1) Za pravno razmerje med borznoposredniško družbo in njenimi strankami se uporabljajo splošna pravila obligacijskega prava o mandatni pogodbi, če v tem zakonu ni določeno drugače.

(2) Določb oddelka 7.2 tega zakona s pogodbo ni mogoče izključiti oziroma omejiti, razen če je v zvezi s posamezno določbo izrecno dopusten drugačen dogovor pogodbenih strank oziroma je drugačen dogovor v očitnem interesu stranke borznoposredniške družbe.

(3) Drugi odstavek tega člena se ne uporablja v razmerju med borznoposredniško družbo in stranko, ki jo borznoposredniška družba v skladu z 207. do 210. členom tega zakona obravnava kot profesionalno stranko.

(4) Borznoposredniška družba ima za zavarovanje svojih terjatev do stranke, ki so nastale na podlagi pogodbe o opravljanju investicijskih ali pomožnih investicijskih storitev za stranko, zastavno pravico na vseh finančnih instrumentih in denarnih zneskih, ki jih je dobila pri opravljanju teh storitev za stranko. Za zastavno pravico na finančnih instrumentih iz prvega stavka tega odstavka se domneva obstoj dogovora o izvensodni prodaji po zakonu, ki ureja stvarnopravna razmerja.



Komentar: [4]

207. člen
(osebe, za katere se šteje, da so profesionalne stranke)

(1) Š;teje se, da so profesionalne stranke:

1.      osebe, ki morajo pridobiti ustrezno dovoljenje pristojnega nadzornega organa države članice ali tretje države oziroma drugače pridobiti pravico delovati na finančnih trgih, in sicer:

-  kreditne institucije,

-  investicijska podjetja,

-  druge nadzorovane finančne družbe,

-  zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe,

-  kolektivni naložbeni podjemi in družbe za upravljanje teh podjemov,

-  pokojninski skladi in družbe, ki upravljajo te sklade,

-  osebe, ki trgujejo z blagom in izvedenimi finančnimi instrumenti na blago,

-  lokalna podjetja v pomenu, opredeljenem v 4. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU,

-  drugi institucionalni vlagatelji,

2.      velika podjetja, ki na ravni podjetja ustrezajo najmanj dvema od teh meril:

-  bilančna vrednost njihove aktive dosega 20.000.000 eurov,

-  njihovi čisti letni prihodki od prodaje dosegajo 40.000.000 eurov,

-  vrednost njihovega lastnega kapitala dosega 2.000.000 eurov,

3.      Republika Slovenija in druge države ali organi nacio­nalnih ali regionalnih oblasti, osebe javnega prava, ki upravljajo javni dolg, Banka Slovenije in druge centralne banke, mednarodne in nadnacionalne institucije, kot so Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad, Evropska centralna banka, Evropska investicijska banka in druge podobne mednarodne organizacije,

4.      drugi institucionalni vlagatelji, katerih redna dejavnost je vlaganje v finančne instrumente, vključno s subjekti, ki se ukvarjajo s sekuritizacijo premoženja ali drugimi posli financiranja.

(2) Borznoposredniška družba osebo iz prvega odstavka tega člena obravnava kot profesionalno stranko, razen če ta zahteva, da jo obravnava kot neprofesionalno stranko.

(3) Borznoposredniška družba mora, preden začne za osebo iz prvega odstavka tega člena opravljati investicijske storitve, to osebo obvestiti:

1.      da se po podatkih, s katerimi razpolaga, šteje, da je profesionalna stranka in da jo bo obravnavala kot tako, če se borznoposredniška družba in stranka ne bosta dogovorili drugače,

2.      da lahko zahteva, da se obravnava kot neprofesionalna stranka in da se ustrezno spremenijo pogoji pogodbe o investicijskih storitvah, tako da ji bo zagotovljena višja raven varstva, ki se uporablja za neprofesionalne stranke.

(4) Če oseba iz prvega odstavka tega člena zahteva višjo raven varstva, mora pisna pogodba o storitvah, ki jo borznoposredniška družba sklene z njo, določati:

1.      da se oseba obravnava kot neprofesionalna stranka in

2.      ali se obravnava iz prejšnje točke uporablja za vse ali posamezne storitve ali posle oziroma za vse ali posamezne vrste produktov ali poslov.

(5) Četrti odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za osebo, ki jo borznoposredniška družba obravnavana kot profesionalno stranko na njeno zahtevo v skladu z 208. in 209. členom tega zakona.



Komentar: [1]

208. člen
(pogoji za obravnavo drugih oseb kot profesionalnih strank)

(1) Obravnavo kot profesionalna stranka lahko zahteva tudi oseba, ki nima položaja osebe iz prvega odstavka 207. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: zahteva za obravnavo kot profesionalna stranka).

(2) Borznoposredniška družba lahko osebo iz prvega odstavka tega člena obravnava kot profesionalno stranko, če so izpolnjeni pogoji, določeni v četrtem do šestem odstavku tega člena, in če je zahtevo te osebe obravnavala po postopku, določenem v 209. členu tega zakona.

(3) Borznoposredniška družba pri obravnavi osebe iz prvega odstavka tega člena kot profesionalne stranke ne sme domnevati, da ima ta oseba enako znanje in izkušnje kot jih imajo osebe iz prvega odstavka 207. člena tega zakona.

(4) Zahteva za obravnavo kot profesionalna stranka ima pravni učinek odpovedi varstvu in drugim pravicam, ki jih borznoposredniška družba zagotavlja neprofesionalnim strankam na podlagi svojih splošnih pogojev poslovanja v skladu z oddelkom 7.2 tega zakona, samo, če je borznoposredniška družba opravila ustrezno oceno strokovnega znanja in izkušenj stranke, ki ob upoštevanju značilnosti poslov in storitev, ki jih namerava stranka naročati pri borznoposredniški družbi, daje razumno zagotovilo, da je stranka sposobna sama sprejemati lastne investicijske odločitve in razumeti pomen tveganj, povezanih s temi odločitvami.

(5) Pri oceni po četrtem odstavku tega člena mora borznoposredniška družba presojati strokovno znanje in izkušnje članov organa vodenja stranke in njenih drugih vodilnih delavcev po merilih, primerljivih s tistimi, ki so podlaga za oceno primernosti članov organa vodenja nadzorovanih finančnih družb. Če ima stranka položaj mikro ali majhne družbe po ZGD-1, morajo biti v oceno iz prvega stavka tega odstavka zajete osebe, ki so pooblaščene za sklepanje poslov v imenu te družbe.

(6) Pri oceni po četrtem odstavku tega člena morata biti izpolnjena najmanj dva od naslednjih pogojev:

1.      stranka je že opravila več poslov znatne vrednosti na ustreznih trgih, s povprečno pogostnostjo najmanj deset poslov na trimesečje v zadnjem letu,

2.      vrednost portfelja njenih naložb v finančne instrumente, vključno z denarnimi depoziti, presega 500.000 eurov,

3.      stranka najmanj eno leto dela ali je delala v finančnem sektorju na položaju, ki zahteva poznavanje poslov in storitev, ki jih namerava stranka naročati pri borznoposredniški družbi.

(7) Za posel znatne vrednosti na ustreznem trgu iz 1. točke šestega odstavka tega člena se šteje posel, ki nezanemarljivo presega običajne vrednosti poslov, ki se sklepajo na tem trgu.



Komentar: [1]

209. člen
(postopek z zahtevo za obravnavo kot profesionalna stranka)

(1) Zahteva za obravnavo kot profesionalna stranka ima pravni učinek odpovedi iz četrtega odstavka 208. člena tega zakona samo, če so bila spoštovana ta pravila o postopku z zahtevo:

1.      stranka je dala pisno zahtevo, v kateri je izrecno navedla, da želi obravnavo kot profesionalna stranka bodisi na splošno bodisi glede v zahtevi določene posamezne storitve oziroma posla ali glede v zahtevi določene vrste storitev oziroma produktov,

2.      borznoposredniška družba je stranki dala jasno pisno opozorilo o varstvu in pravicah iz četrtega odstavka 208. člena tega zakona ter o pravicah na podlagi jamstva za terjatve vlagateljev, ki jih stranka z obravnavo kot profesionalna stranka lahko izgubi,

3.      stranka mora v posebnem zapisu, ki ni obsežen v pogodbi o storitvah, dati pisno izjavo, da razume posledice izgube varstva in pravic iz prejšnje točke.

(2) Pred odločitvijo, ali bo borznoposredniška družba sprejela zahtevo za obravnavo kot profesionalna stranka, mora opraviti ustrezne postopke, potrebne za preverjanje, ali stranka izpolnjuje pogoje iz četrtega do šestega odstavka 208. člena tega zakona.



210. člen
(politike in postopki razvrščanja strank)

(1) Borznoposredniška družba mora v pisni obliki določiti in uresničevati primerne notranje politike in postopke za razvrščanje strank.

(2) Stranke, ki jih borznoposredniška družba obravnava kot profesionalne v skladu z 207. do 209. členom tega zakona, morajo borznoposredniško družbo obveščati o vseh spremembah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na njihovo trenutno razvrstitev.

(3) Če borznoposredniška družba na podlagi obvestila iz drugega odstavka tega člena ali na podlagi drugih informacij, s katerimi razpolaga, ugotovi, da stranka ne izpolnjuje več pogojev, na podlagi katerih jo je borznoposredniška družba začela obravnavati kot profesionalno stranko, mora opraviti ustrezne postopke, da se stranka začne obravnavati kot neprofesionalna.



7.2.2 Temeljna načela opravljanja investicijskih storitev za stranke 

211. člen
(profesionalna skrbnost borznoposredniške družbe)

(1) Borznoposredniška družba mora pri opravljanju investicijskih in pomožnih investicijskih storitev ravnati v skladu s predpisi iz 1. točke 197. člena tega zakona in s standardi stroke opravljanja teh storitev.

(2) Posle v zvezi s storitvami izvrševanja naročil strank, gospodarjenja s finančnimi instrumenti in investicijskega svetovanja mora za stranke borznoposredniške družbe opravljati borzni posrednik, ki ima dovoljenje za opravljanje ustrezne vrste teh poslov.



Komentar: [1]

Nadzorni ukrepi: [1]

212. člen
(informacije strankam in tržna sporočila)

(1) Vse informacije, ki jih daje ali objavlja borznoposredniška družba, vključno s tržnimi sporočili, in ki so naslovljene na njene stranke ali morebitne stranke, morajo biti poštene in jasne ter ne smejo biti zavajajoče.

(2) Tržna sporočila borznoposredniške družbe morajo biti jasno in vidno označena kot taka.

(3) Borznoposredniška družba mora strankam oziroma morebitnim strankam zagotoviti ustrezne in razumljive informacije:

1.      o borznoposredniški družbi in njenih storitvah,

2.      o finančnih instrumentih in predlaganih naložbenih strategijah, ki vključujejo ustrezne usmeritve in opozorila glede tveganj, povezanih z naložbami v te finančne instrumente, oziroma glede tveganj, povezanih s posameznimi naložbenimi strategijami,

3.      o mestu sklepanja poslov s finančnimi instrumenti in

4.      o stroških in nadomestilih, povezanih s tem.

(4) Informacije iz tretjega odstavka tega člena morajo povprečno razumnemu človeku omogočati, da spozna in razume značilnosti in tveganja investicijskih storitev in posameznih vrst finančnih instrumentov iz 2. točke tretjega odstavka tega člena in da na tej podlagi sprejme ustrezno naložbeno odločitev.

(5) Informacije iz tretjega odstavka tega člena borznoposredniška družba lahko da v standardizirani obliki.

(6) Informacije oziroma tržna sporočila iz prvega odstavka tega člena, katerih predmet je ponudba ali opravljanje investicijskih storitev in poslov, lahko daje ali objavlja le borznoposredniška družba oziroma njen odvisni borznoposredniški zastopnik.



Komentar: [1]

Nadzorni ukrepi: [5]

213. člen
(varovanje interesov strank)

Borznoposredniška družba mora pri opravljanju investicijskih in pomožnih investicijskih storitev ravnati vestno, pošteno in z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter v vsem paziti na interese strank, ki ji morajo biti vodilo pri opravljanju storitev zanje.



Nadzorni ukrepi: [1]

214. člen
(pojasnilne obveznosti)

(1) Če borznoposredniška družba opravlja storitve investicijskega svetovanja ali gospodarjenja s finančnimi instrumenti, mora, da bi lahko stranki oziroma morebitni stranki priporočila, katere investicijske storitve in finančni instrumenti so primerni zanjo, od nje pridobiti vse informacije o njenem znanju in izkušnjah, pomembnih za neko vrsto produkta ali storitve, o njenem finančnem položaju in o njenih naložbenih ciljih.

(2) Če borznoposredniška družba opravlja druge investicijske storitve, razen storitev iz prvega odstavka tega člena, mora, da bi ocenila, ali je neka vrsta investicijskih storitev ali produktov primernih za stranko oziroma morebitno stranko, od nje zahtevati informacije o njenem znanju in izkušnjah, pomembnih za vrsto investicijskih storitev ali produktov, ki jih ponuja tej stranki oziroma ki jih namerava ta stranka naročiti.

(3) Če borznoposredniška družba na podlagi informacij, ki jih prejme po drugem odstavku tega člena, oceni, da investicijska storitev ali produkt ni primeren za stranko oziroma morebitno stranko, jo mora na to opozoriti.

(4) Če se stranka oziroma morebitna stranka odloči, da borznoposredniški družbi ne bo dala informacij iz prvega in drugega odstavka tega člena ali da bo dala samo nepopolne informacije glede svojega znanja in izkušenj, jo mora borznoposredniška družba opozoriti, da zaradi take odločitve ne more oceniti, ali je vrsta investicijskih storitev ali produktov, ki jih ponuja tej stranki oziroma ki jih namerava ta stranka naročiti, primerna zanjo.

(5) Opozorilo iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena je lahko v standardizirani obliki.



Komentar: [1]

Evropski predpisi: [1]

215. člen
(izjeme pri pojasnilnih obveznostih)

Drugi do peti odstavek 214. člena tega zakona se ne uporabljajo za opravljanje investicijskih storitev, ki pomenijo samo izvrševanje oziroma sprejemanje in posredovanje naročil strank ter morebitne pomožne storitve, povezane z navedenimi investicijskimi storitvami, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.      te storitve se nanašajo na enega od teh finančnih instrumentov:

-  na delnice, ki so uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu ali na enakovrednem trgu v tretji državi,

-  na instrumente denarnega trga,

-  na obveznice in druge oblike dolžniških finančnih instrumentov, razen tistih, ki imajo značilnost izvedenih finančnih instrumentov,

-  na enote kolektivnih naložbenih podjemov UCITS ali

-  na druge nezapletene finančne instrumente,

2.      borznoposredniška družba opravlja te storitve na pobudo stranke oziroma morebitne stranke,

3.      borznoposredniška družba je stranko oziroma morebitno stranko jasno seznanila, lahko tudi z opozorilom v standardizirani obliki, da pri opravljanju teh storitev ni dolžna presojati primernosti finančnih instrumentov oziroma storitev, in

4.      borznoposredniška družba je ravnala v skladu s 198. členom tega zakona.



216. člen
(pogodba o opravljanju investicijskih storitev)

(1) Kadar je v tem zakonu določeno, da mora borznoposredniška družba s stranko skleniti pisno pogodbo o opravljanju posameznih vrst investicijskih ali pomožnih investicijskih storitev, mora taka pogodba vsebovati določbe o vsebini vseh medsebojnih pravic in obveznosti pogodbenih strank.

(2) Pogodba iz prvega odstavka tega člena se lahko glede vsebine pravic in obveznosti pogodbenih strank sklicuje na splošne pogoje poslovanja borznoposredniške družbe, če vsebuje izjavo stranke, da so ji bili ti splošni pogoji poslovanja pred sklenitvijo pogodbe izročeni in da je imela pred sklenitvijo možnost seznaniti se z njihovo vsebino.

(3) Pogodba iz prvega odstavka tega člena, ki ni sklenjena v pisni obliki, je veljavna, za borznoposredniško družbo pa se šteje, da je s tem, ko pogodbe ni sklenila v pisni obliki, kršila pravila varnega in skrbnega poslovanja.



Komentar: [1]

Nadzorni ukrepi: [1]

217. člen
(obveznost poročanja stranki o opravljenih storitvah)

(1) Borznoposredniška družba mora stranki predložiti ustrezna poročila o storitvah, ki jih je opravila zanjo.

(2) Poročila iz prvega odstavka tega člena morajo vsebovati tudi podatke o morebitnih stroških, povezanih s posli in storitvami, ki jih je borznoposredniška družba opravila za stranko.



218. člen
(izjeme pri pojasnilni obveznosti in obveznosti poročanja)

Če so investicijske storitve, ki jih opravlja borznoposredniška družba, del finančnega produkta, v zvezi s katerim so obveznosti glede ocene tveganja za stranko oziroma glede informacij, ki jih je treba pridobiti ali predložiti stranki, urejene z drugimi predpisi, ki urejajo bančne storitve ali potrošniške kredite, se glede teh investicijskih storitev ne uporabljajo 212., 214., 215. in 216. člen tega zakona v zvezi z vprašanji, ki so enakovredno urejena z navedenimi drugimi predpisi.



219. člen
(opravljanje investicijskih storitev po naročilu druge borznoposredniške družbe)

(1) Če borznoposredniška družba napoti stranko k drugi borznoposredniški družbi ali investicijskemu podjetju države članice, da za račun stranke opravi investicijske storitve ali pomožne investicijske storitve, se borznoposredniška družba ali investicijsko podjetje države članice, h kateremu je bila stranka napotena, lahko zanese na informacije, ki ji jih je o stranki predložila borznoposredniška družba, ki jo je napotila.

(2) Borznoposredniška družba, ki je napotila stranko, ostane v razmerju do te stranke odgovorna za popolnost in pravilnost informacij o stranki, ki jih je predložila borznoposredniški družbi ali investicijskemu podjetju države članice, h kateremu jo je napotila.

(3) Borznoposredniška družba ali investicijsko podjetje države članice, h kateremu je bila stranka napotena, se lahko tudi zanese, da je borznoposredniška družba, ki jo je napotila, dala stranki ustrezna priporočila in pojasnila v zvezi s storitvami in posli, glede katerih jo je napotila k drugi borznoposredniški družbi ali investicijskemu podjetju države članice.

(4) Borznoposredniška družba, ki je napotila stranko, ostane v razmerju do te stranke odgovorna za pravilnost in ustreznost priporočil in nasvetov iz prejšnjega odstavka, ki jih je dala stranki.

(5) Borznoposredniška družba ali investicijsko podjetje države članice, h kateremu je bila stranka napotena, je odgovorna za pravilno opravo storitve oziroma posla v skladu z oddelkom 7.2 tega zakona ob upoštevanju odgovornosti borznoposredniške družbe, ki je stranko napotila, iz drugega in četrtega odstavka tega člena.

(6) Napotitev stranke po prvem do petem odstavku tega člena pomeni posredovanje naročila stranke v imenu in za račun te stranke oziroma posredovanje strankinega naročila za opravo določene storitve.



Podzakonski akti: [1]

220. člen
(predpisi o opravljanju investicijskih storitev)

(1) Agencija predpiše:

1.      podrobnejšo vsebino in način vodenja evidenc ter hranjenje dokumentacije iz 202. člena tega zakona,

2.      v zvezi z izvrševanjem naročil strank za nakup ali prodajo finančnih instrumentov:

-  merila za določitev pomena različnih dejavnikov iz 226. člena tega zakona, ki so podlaga za presojo najboljšega možnega izida za stranko, ob upoštevanju vrednosti in vrste naročila in profesionalnosti oziroma neprofesionalnosti stranke,

-  dejavnike, ki jih lahko upošteva borznoposredniška družba pri pregledu svojih sistemov za izvrševanje naročil, in okoliščine, v katerih je treba ustrezno spremeniti te sisteme, zlasti dejavnike za določanje, katera mesta izvrševanja naročil strank omogočajo doseganje na dosledni podlagi najugodnejših izidov za stranke,

-  značilnosti in obseg informacij, ki jih mora borznoposredniška družba dati strankam v skladu z drugim do četrtim odstavkom 227. člena in 228. členom tega zakona,

3.      v zvezi z izvrševanjem naročil strank:

-  podrobnejše pogoje in značilnosti postopkov iz prvega odstavka 231. člena tega zakona,

-  podrobnejša pravila o izvrševanju limitiranih in drugih naročil strank,

4.      v zvezi s posli s primernimi nasprotnimi strankami:

-  postopke z zahtevo za obravnavo kot stranko iz tretjega odstavka 235. člena tega zakona,

-  postopke za pridobitev soglasja iz petega odstavka 235. člena tega zakona,

-  vnaprej določene sorazmerne zahteve, ki vključujejo količinske pragove, na podlagi katerih se družba lahko obravnava kot primerna nasprotna stranka po četrtem odstavku 235. člena tega zakona,

5.      podrobnejša pravila o vodenju, pogojih za vpis in javni dostopnosti registra odvisnih borznoposredniških zastopnikov,

6.      druga podrobnejša pravila o opravljanju investicijskih storitev za stranke.

(2) Agencija mora s predpisom iz 1., 2. oziroma 4. točke prvega odstavka tega člena ustrezno upoštevati uredbo ali ustrezno prenesti ureditev v drugem izvedbenem predpisu, ki ga Komisija izda na podlagi desetega odstavka 19. člena, šestega odstavka 21. člena oziroma petega odstavka 24. člena Direktive 2004/39/ES.



Podzakonski akti: [2]

Evropski predpisi: [1]

7.2.3 Borzno posredovanje 

7.2.3.1 Splošne določbe 

221. člen
(uporaba pododdelka 7.2.3)

(1) Pododdelek 7.2.3 tega zakona se uporablja za investicijske storitve in posle iz 1. in 2. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona, če jih investicijsko podjetje opravlja za račun stranke.

(2) Pododdelek 7.2.3 tega zakona se smiselno uporablja tudi za investicijske storitve in posle iz 3. do 7. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona ter za pomožne investicijske storitve, če ta zakon za posamezno od teh storitev oziroma poslov ne določa drugače.



222. člen
(pogodba o borznem posredovanju)

(1) Pogodba o borznem posredovanju je pogodba, s katero se borznoposredniška družba zaveže opravljati nakupe in prodaje finančnih instrumentov v skladu z naročili in za račun stranke, stranka pa se zaveže za opravljanje teh storitev plačevati provizijo.

(2) Pred sprejemom prvega naročila posamezne stranke za nakup oziroma prodajo finančnih instrumentov mora borznoposredniška družba s to stranko skleniti splošno pogodbo o borznem posredovanju v pisni obliki.



Podzakonski akti: [3]

Evropski predpisi: [1]

223. člen
(mesta prejemanja naročil strank)

(1) Borznoposredniška družba prejema naročila strank za nakup oziroma prodajo finančnih instrumentov na sedežu družbe oziroma v poslovalnici, ki izvršuje naročila strank.

(2) Borznoposredniška družba lahko prejema naročila strank tudi v lastni poslovalnici, ki ne izvršuje naročil strank, oziroma pri odvisnih borznoposredniških zastopnikih, ki v imenu in za račun borznoposredniške družbe sprejemajo naročila strank, če pri tem preveri identiteto stranke.

(3) Če borznoposredniška družba prejema naročila na način iz drugega odstavka tega člena, morajo splošni pogoji poslovanja določati rok, v katerem mora naročilo prispeti na sedež borznoposredniške družbe oziroma poslovalnice borznoposredniške družbe, ki izvršuje naročila strank. Na to določbo splošnih pogojev poslovanja mora biti stranka ob izročitvi naročila izrecno opozorjena.

(4) Š;teje se, da je naročilo prejeto, ko ga prejme borznoposredniška družba na sedežu oziroma v poslovalnici borznoposredniške družbe, ki izvršuje naročila strank.

(5) Borznoposredniška družba mora zagotoviti ustrezno sledljivost oziroma evidenco o oddanih naročilih iz prvega in drugega odstavka tega člena na trajnem nosilcu podatkov. Trajni nosilec podatkov je vsak nosilec podatkov, ki uporabniku omogoča shranjevanje podatkov, naslovljenih osebno nanj, tako da so dostopni za poznejšo uporabo, dokler je to je potrebno za njihov namen, in ki omogoča nespremenjeno predvajanje shranjenih podatkov.



Podzakonski akti: [3]

Evropski predpisi: [1]

224. člen
(potrdilo o prejemu naročila stranke)

(1) Borznoposredniška družba mora stranki poslati potrdilo o prejemu naročila.

(2) Borznoposredniška družba mora stranki poslati potrdilo o prejemu naročila najpozneje naslednji delovni dan po prejemu naročila.

(3) Prvi in drugi odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi ob spremembi oziroma preklicu naročila.



Komentar: [1]

Podzakonski akti: [1]

Evropski predpisi: [1]

225. člen
(sprejem in odklonitev sprejema naročila)

(1) Če borznoposredniška družba noče sprejeti naročila stranke, jo mora o tej odklonitvi obvestiti takoj po prejemu naročila, če ni v drugem ali tretjem odstavku tega člena določen drugačen rok. V obvestilu mora navesti razlog odklonitve sprejema naročila.

(2) Če splošni pogoji poslovanja borznoposredniške družbe določajo, da ta ni dolžna sprejeti naročila za prodajo finančnih instrumentov, dokler stranka finančnih instrumentov, ki so predmet naročila, ne prenese na svoj račun nematerializiranih vrednostnih papirjev pri borznoposredniški družbi ali ji kako drugače omogoči razpolaganje s temi finančnimi instrumenti, teče rok za obvestilo iz prvega odstavka tega člena:

1.      če so predmet naročila stranke nematerializirani vrednostni papirji, vpisani v centralnem registru:

-  od takrat, ko borznoposredniška družba lahko ugotovi, da stranka na svojem računu pri borznoposredniški družbi nima vrednostnih papirjev oziroma zadostne količine vrednostnih papirjev, ki so predmet naročila stranke, oziroma

-  če stranka hkrati z naročilom za prodajo borznoposredniški družbi predloži ustrezen nalog za prenos vrednostnih papirjev med računi istega imetnika, od takrat, ko borznoposredniška družba lahko ugotovi, da tega naloga ni mogoče izvršiti,

2.      če so predmet naročila stranke drugi finančni instrumenti: od takrat, ko borznoposredniška družba lahko ugotovi, da ji je stranka omogočila razpolaganje s temi finančnimi instrumenti.

(3) Če pri naročilu za nakup borznoposredniška družba zahteva od stranke, da pred izvršitvijo naročila založi predujem za plačilo cene in stroškov v zvezi z izvršitvijo naročila, teče rok za obvestilo iz prvega odstavka tega člena od takrat, ko borznoposredniška družba lahko ugotovi, da predujem v dogovorjenem roku ni bil založen.

(4) Če borznoposredniška družba ne odkloni izvršitve naročila, se šteje, da je naročilo sprejela s potekom roka za obvestilo stranki o odklonitvi sprejema sporočila.



Podzakonski akti: [1]

Evropski predpisi: [1]

7.2.3.2 Izvrševanje naročil 

226. člen
(izvrševanje naročil pod najugodnejšimi pogoji za stranko)

(1) Borznoposredniška družba mora pri izvrševanju naročil strank opraviti vse razumne ukrepe za izvršitev naročila stranke pod pogoji, ki so za stranko najugodnejši, ob upoštevanju dejavnikov, ki so pomembni za izvršitev naročila, kot so cena, stroški, hitrost, verjetnost sklenitve in poravnave posla, vrednost in značilnosti naročila stranke ter druge okoliščine, pomembne za izvršitev naročila.

(2) Če naročilo stranke vsebuje določna navodila glede vseh dejavnikov iz prvega odstavka tega člena, ga mora borznoposredniška družba izvršiti v skladu z navodili stranke in ni dolžna opraviti ukrepov po prvem odstavku tega člena.

(3) Če naročilo stranke vsebuje določna navodila glede posameznih dejavnikov iz prvega odstavka tega člena, mora borznoposredniška družba glede dejavnikov, določenih z navodili stranke, naročilo izvršiti v skladu s temi navodili stranke, glede drugih dejavnikov pa opraviti ukrepe po prvem odstavku tega člena.



Komentar: [1]

Podzakonski akti: [1]

Evropski predpisi: [1]

Nadzorni ukrepi: [1]

227. člen
(politika izvrševanja naročil strank)

(1) Borznoposredniška družba mora vzpostaviti in izvajati sistem in postopke, ki omogočajo učinkovito izpolnjevanje njenih obveznosti iz 226. člena tega zakona. Zlasti mora vzpostaviti in uresničevati politiko izvrševanja naročil strank, ki omogoča izvrševanje naročil strank pod pogoji, ki so za stranke najugodnejši v skladu z 226. členom tega zakona.

(2) Politika izvrševanja naročil mora za vsako vrsto finančnih instrumentov, v zvezi s katerimi borznoposredniška družba sprejema naročila strank, vsebovati informacije o mestih, na katerih borznoposredniška družba izvršuje naročila strank, in dejavnikih, ki vplivajo na izbiro mesta za izvršitev naročila stranke. Obsegati mora najmanj tista mesta za izvrševanje naročil strank, na katerih borznoposredniška družba na dosledni podlagi dosega pogoje za izvršitev naročil, ki so za stranke najugodnejši.

(3) Borznoposredniška družba mora stranko primerno seznaniti s svojo politiko izvrševanja naročil strank.

(4) Pred začetkom opravljanja investicijskih storitev za stranko mora borznoposredniška družba od nje pridobiti predhodno soglasje k politiki izvrševanja naročil stranke.



Podzakonski akti: [1]

Evropski predpisi: [1]

228. člen
(mesto izvrševanja naročil strank)

(1) Če je v politiki izvrševanja naročil strank določena možnost izvršitve teh naročil zunaj organiziranega trga ali MTF, mora borznoposredniška družba stranko opozoriti zlasti na to možnost.

(2) Pred izvršitvijo naročila stranke zunaj organiziranega trga oziroma MTF mora borznoposredniška družba za izvršitev naročila na tak način pridobiti izrecno soglasje stranke.

(3) Soglasje iz drugega odstavka tega člena lahko stranka da bodisi kot splošno soglasje glede vseh naročil bodisi kot posebno soglasje v zvezi z izvršitvijo posameznega naročila.



Podzakonski akti: [1]

Evropski predpisi: [1]

229. člen
(spremljanje in ocenjevanje učinkovitosti politike izvrševanja naročil)

(1) Borznoposredniška družba mora spremljati učinkovitost sistema in postopkov ter politike izvrševanja naročil, zato da se ugotovijo in odpravijo pomanjkljivosti teh ukrepov oziroma politik. Zlasti mora redno presojati, ali mesta izvrševanja naročil, ki so zajeta v politiki izvrševanja naročil, omogočajo izvršitev naročil pod pogoji, ki so najugodnejši za stranke, in ali je treba ustrezno spremeniti ukrepe za izvrševanje naročil strank.

(2) Borznoposredniška družba mora stranke obvestiti o vsaki pomembni spremembi sistema in postopkov ter politike izvrševanja njihovih naročil.

(3) Borznoposredniška družba mora:

1.      stranki na njeno zahtevo izkazati, da je njeno naročilo izvršila v skladu s svojo politiko izvrševanja naročil, in

2.      vzpostaviti in uresničevati ustrezne ukrepe za spremljanje izvrševanja naročil, ki omogočajo izkazovanje okoliščin iz prejšnje točke.



Komentar: [1]

Podzakonski akti: [1]

Evropski predpisi: [1]

230. člen
(veljavnost naročila)

(1) Naročilo stranke preneha veljati:

1.      ko ga stranka prekliče ali

2.      ko poteče rok veljavnosti, določen v naročilu.

(2) Preklic naročila ima pravni učinek, če ga borznoposredniška družba prejme, ko je še mogoče preklicati ponudbo za sklenitev pravnega posla, ki jo je borznoposredniška družba dala za izvršitev tega naročila.

(3) Naročilo s preudarkom preneha veljati tudi:

1.      če ga je borznoposredniška družba sprejela pred koncem trgovanja na trgu, na katerem naj se naročilo izvrši: s potekom dne, ko je to naročilo sprejela,

2.      če ga je borznoposredniška družba sprejela po koncu trgovanja na trgu, na katerem naj se naročilo izvrši: s potekom naslednjega trgovalnega dne po dnevu, ko je to naročilo sprejela.



Podzakonski akti: [1]

Nadzorni ukrepi: [1]

231. člen
(postopki in ukrepi za izvrševanje naročil strank)

(1) Borznoposredniška družba, ki izvršuje naročila za račun strank, mora vzpostaviti in uresničevati ustrezne postopke in ukrepe, ki zagotavljajo sprotno, pošteno in hitro izvrševanje naročil posamezne stranke, v razmerju do izvrševanja naročil drugih strank in sklepanja poslov za svoj račun.

(2) Postopki in ukrepi iz prvega odstavka tega člena morajo omogočati izvršitev naročil strank enake vrste po vrstnem redu njihovega prejema.



Podzakonski akti: [1]

Evropski predpisi: [1]

Nadzorni ukrepi: [1]

232. člen
(izvrševanje limitiranih naročil)

(1) Če borznoposredniška družba limitiranega naročila, katerega predmet so delnice, uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu, glede na prevladujoče razmere na trgu ne more izvršiti takoj, mora, če ni stranka v naročilu izrecno določila drugače, opraviti vse ukrepe, ki zagotavljajo najhitrejšo možno izvršitev naročila z njegovo objavo na način, ki je enostavno dostopen drugim udeležencem trga.

(2) Š;teje se, da je borznoposredniška družba izpolnila obveznost iz prvega odstavka tega člena, če je ponudbo za sklenitev posla z vsebino naročila objavila v trgovalnem sistemu organiziranega trga oziroma MTF.

(3) Agencija borznoposredniško družbo na njeno zahtevo oprosti obveznosti iz prvega odstavka tega člena za naročila velike vrednosti v primerjavi z običajno tržno vrednostjo, določeno v predpisu iz 6. točke prvega odstavka 313. člena tega zakona.



Evropski predpisi: [1]

233. člen
(izvrševanje naročil s preudarkom)

(1) Borznoposredniška družba mora izvršiti naročilo s preudarkom takrat, ko z ustrezno profesionalno skrbnostjo presodi, da je glede na stanje na trgu izvršitev naročila najugodnejša za stranko.

(2) Pri izvrševanju naročila s preudarkom borznoposredniška družba ne sme vnesti nasprotne ponudbe za nakup ali prodajo finančnih instrumentov za račun druge stranke, ki je dala naročilo s preudarkom, za svoj račun ali za račun oseb iz 2. točke 197. člena tega zakona, razen če to dovoljujejo pravila trgovanja na organiziranem trgu oziroma MTF, na katerem se tako naročilo izvrši.



Komentar: [1]

Evropski predpisi: [1]

Nadzorni ukrepi: [1]

234. člen
(trgovanje za skupni račun)

(1) Če borznoposredniška družba sprejme več naročil s preudarkom oziroma če hkrati prejme več naročil za nakup oziroma prodajo finančnih instrumentov pod enakimi pogoji, lahko taka naročila izvrši hkrati (v nadaljnjem besedilu: trgovanje za skupni račun).

(2) Borznoposredniška družba mora v politiki izvrševanja naročil strank določiti podrobnejša pravila o trgovanju za skupni račun.



Podzakonski akti: [1]

Evropski predpisi: [1]

235. člen
(izvrševanje naročil za primerne nasprotne stranke)

(1) Za izvršitev naročila za primerno nasprotno stranko se ne uporabljajo sedmi odstavek 202. člena, 212. člen do 218. člen, 226. do 229. člen in 231. člen tega zakona. Če borznoposredniška družba primerno nasprotno stranko hkrati v skladu z 207. do 210. členom tega zakona obravnava tudi kot profesionalno stranko, je s pogodbo dovoljeno izključiti ali omejiti tudi uporabo drugih določb oddelka 7.2.

(2) Primerne nasprotne stranke po prvem odstavku tega člena so te osebe držav članic:

1.      investicijsko podjetje,

2.      kreditna institucija,

3.      zavarovalnica oziroma pozavarovalnica,

4.      kolektivni naložbeni podjemi UCITS in družbe, ki upravljajo te podjeme,

5.      pokojninski skladi in družbe, ki upravljajo te sklade,

6.      druge nadzorovane finančne družbe,

7.      osebe iz 11. in 12. točke prvega odstavka in iz drugega odstavka 34. člena tega zakona.

(3) Uvrstitev med primerne nasprotne stranke po drugem odstavku tega člena ne izključuje pravice navedenih oseb, da zahtevajo bodisi na splošno bodisi v zvezi s posameznim poslom, da jih borznoposredniška družba obravnava kot stranke, za katere se uporabljajo določbe tega zakona, navedene v prvem odstavku tega člena. Če navedena oseba uresniči to pravico in če to osebo borznoposredniška družba v skladu z 207. do 210. členom tega zakona obravnava kot profesionalno stranko, je s pogodbo dovoljeno izključiti ali omejiti tudi uporabo določb oddelka 7.2, razen določb iz prvega stavka prvega odstavka tega člena.

(4) Borznoposredniška družba lahko kot primerno nasprotno stranko obravnava tudi drugo družbo države članice, ki izpolnjuje vnaprej določene sorazmerne zahteve, ki vključujejo količinske pragove. Če namerava borznoposredniška družba skleniti posel z nasprotno stranko, za katero se uporablja pravo druge države članice, se za presojo in njeno obravnavo kot primerno nasprotno stranko uporablja pravo države članice, v kateri ima ta družba svoj sedež.

(5) Borznoposredniška družba mora pred izvršitvijo naročila za družbo iz četrtega odstavka tega člena od te družbe pridobiti izrecno soglasje, da jo borznoposredniška družba obravnava kot primerno nasprotno stranko. To soglasje je lahko dano bodisi kot splošno soglasje za vse posle bodisi za posamezen posel.

(6) Borznoposredniška družba lahko kot primerno nasprotno stranko obravnava tudi:

1.      osebe tretje države, ki so enakovredne osebam iz drugega odstavka tega člena, in

2.      družbe tretje države, ki izpolnjujejo zahteve iz četrtega odstavka tega člena.



Podzakonski akti: [1]

Evropski predpisi: [1]

236. člen
(obračun o opravljenem poslu)

(1) Borznoposredniška družba mora najpozneje naslednji delovni dan po izpolnitvi obveznosti iz posla, ki ga je sklenila za račun stranke, tej poslati obračun opravljenega posla, če ni v drugem in tretjem odstavku tega člena določeno drugače.

(2) Borznoposredniška družba, ki je posredovala pri sklenitvi posla v drugi državi članici, mora obračun opravljenega posla poslati stranki najpozneje naslednji delovni dan po dnevu, ko od investicijskega podjetja države članice, prek katerega je zagotovila izvršitev naročila stranke, prejeme ustrezen obračun tega posla.

(3) Drugi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za sklenitev posla v tretji državi.



Podzakonski akti: [1]

Evropski predpisi: [1]

7.2.3.3 Posebna pravila za poslovanje prek odvisnih borznoposredniških zastopnikov 

237. člen
(register odvisnih borznoposredniških zastopnikov)

(1) Agencija vodi register odvisnih borznoposredniških zastopnikov (v nadaljnjem besedilu: register zastopnikov).

(2) V register zastopnikov se vpisujejo:

1.      odvisni borznoposredniški zastopnik s sedežem v Republiki Sloveniji in

2.      odvisni borznoposredniški zastopnik s sedežem v drugi državi članici, katere predpisi njenim investicijskih podjetjem ne dovoljujejo pooblastitve odvisnih borznoposredniških zastopnikov, in ki ga je pooblastila borznoposredniška družba.

(3) Odvisni borznoposredniški zastopnik se vpiše v register zastopnikov, če ima dobro ime ter ustrezno splošno, poslovno in profesionalno znanje, potrebno za jasno posredovanje vseh informacij glede storitev ki jih ponuja strankam oziroma morebitnim strankam.

(4) O zahtevi za vpis v register zastopnikov odloči agencija z odločbo.

(5) Register zastopnikov mora vsebovati najmanj te podatke o osebah iz drugega odstavka tega člena:

1.      enolično identifikacijo,

2.      ime, priimek in stalno prebivališče fizične osebe oziroma firmo in sedež pravne osebe.

(6) Agencija mora borznoposredniški družbi zagotoviti vse informacije, s katerimi razpolaga in ki jih borznoposredniška družba potrebuje za preveritev ustreznih lastnosti odvisnega borznoposredniškega zastopnika iz drugega odstavka tega člena, ki ga namerava pooblastiti.

(7) Agencija mora redno vzdrževati register zastopnikov in omogočiti javno dostopnost podatkov, ki se vpisujejo vanj.

(8) Za vpis in izbris odvisnih borznoposredniških zastopnikov iz registra zastopnikov se smiselno uporabljajo 187. člen ter 189. do 191. člen tega zakona.



Komentar: [2]

Podzakonski akti: [2]

238. člen
(odgovornost borznoposredniške družbe za ravnanje odvisnega borznoposredniškega zastopnika)

(1) Borznoposredniška družba lahko v skladu z 239. členom tega zakona odvisnega borznoposredniškega zastopnika pooblasti, da v njenem imenu opravlja naslednja dejanja:

1.      predstavlja njene storitve,

2.      pridobiva posle,

3.      sprejema in posreduje naročila strank oziroma morebitnih strank,

4.      prodaja finančne instrumente in

5.      svetuje strankam ali morebitnim strankam v zvezi s finančnimi instrumenti oziroma storitvami, ki jih ponuja borznoposredniška družba.

(2) Borznoposredniška družba, ki pooblasti odvisnega borznoposredniškega zastopnika, ostane neomejeno in nepogojno odgovorna za vsa dejanja in opustitve tega zastopnika pri opravljanju dejanj v njenem imenu.

(3) Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da odvisni borznoposredniški zastopnik takoj, ko vzpostavi stik, oziroma pred začetkom poslovanja s stranko oziroma morebitno stranko tej razkrije, da nastopa kot odvisni borznoposredniški zastopnik, in pa borznoposredniško družbo, ki jo zastopa.

(4) Borznoposredniška družba odvisnega borznoposredniškega zastopnika ne sme pooblastiti, da v njenem imenu razpolaga s finančnimi instrumenti oziroma denarnim dobroimetjem strank.



239. člen
(obveznosti borznoposredniške družbe v zvezi z odvisnimi borznoposredniškimi zastopniki)

(1) Borznoposredniška družba lahko pooblasti samo odvisnega borznoposredniškega zastopnika, ki je vpisan v register zastopnikov iz 237. člena ali v javni register odvisnih borznoposredniških zastopnikov druge države članice.

(2) Borznoposredniška družba mora nadzorovati dejanja iz prvega odstavka 238. člena tega zakona, ki jih v njenem imenu opravlja odvisni borznoposredniški zastopnik, in opraviti vse ukrepe, potrebne za zagotovitev, da ta zastopnik pri opravljanju teh dejanj ravna v skladu s predpisi iz 1. točke 197. člena tega zakona.

(3) Borznoposredniška družba mora opraviti vse ukrepe, potrebne za zagotovitev, da drugi posli, ki jih opravlja odvisni borznoposredniški zastopnik in za katere se ne uporabljajo določbe tega zakona o investicijskih oziroma pomožnih investicijskih storitvah in poslih, nimajo negativnega vpliva na opravljanje investicijskih storitev in poslov, ki jih odvisni borznoposredniški zastopnik opravlja za borznoposredniško družbo.



Podzakonski akti: [2]

Evropski predpisi: [1]

7.2.4 Gospodarjenje s finančnimi instrumenti strank 

240. člen
(pogodba o gospodarjenju s finančnimi instrumenti)

(1) Pogodba o gospodarjenju s finančnimi instrumenti je pogodba, s katero se borznoposredniška družba zaveže, da bo v skladu z naložbeno politiko, določeno v pogodbi, za račun stranke nalagala njeno denarno dobroimetje v finančne instrumente in upravljala portfelj teh naložb, stranka pa se zaveže plačati provizijo.

(2) Pogodba o gospodarjenju s finančnimi instrumenti mora biti sklenjena v pisni obliki.

(3) Pogodba iz prvega odstavka tega člena mora določati:

1.      znesek denarnih sredstev, ki ga stranka izroča v gospodarjenje na podlagi pogodbe,

2.      naložbeno politiko,

3.      višino provizije in način izračuna osnove oziroma osnov za provizijo.

(4) Kadar stranka ob sklenitvi pogodbe iz prvega odstavka tega člena borznoposredniški družbi izroči v gospodarjenje finančne instrumente, mora pogodba v posebni prilogi vsebovati tudi njihov seznam z navedbo oznake in količine.

(5) Pogodbeni stranki opredelita naložbeno politiko tako, da določita:

1.      vrste finančnih instrumentov,

2.      lastnosti izdajateljev finančnih instrumentov,

3.      največji dopustni delež naložb v finančne instrumente posamezne vrste,

4.      druge okoliščine, ki so pomembne za določitev stopnje tveganosti naložb.



Podzakonski akti: [1]

Evropski predpisi: [1]

241. člen
(vrste naložb)

(1) Borznoposredniška družba mora s finančnimi instrumenti stranke gospodariti v skladu z naložbeno politiko, določeno v pogodbi, in tako, da dosega za stranko najugodnejše pogoje glede vrednosti njenega portfelja finančnih instrumentov in najprimernejše pogoje glede tveganja naložb, povezanih s tem njenim portfeljem.

(2) Borznoposredniška družba sme za račun stranke pridobiti te finančne instrumente samo na podlagi izrecnega pisnega soglasja stranke:

1.      finančne instrumente razen instrumentov denarnega trga, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu,

2.      izvedene finančne instrumente.

(3) Soglasje iz drugega odstavka tega člena je lahko dano bodisi kot splošno soglasje v pogodbi o gospodarjenju s finančnimi instrumenti bodisi kot posebno soglasje za posamezno naložbo.

(4) Soglasje iz drugega odstavka tega člena stranke, ki jo mora borznoposredniška družba obravnavati kot neprofesionalno stranko, ima pravni učinek samo, če je borznoposredniška družba preden je stranka dala to soglasje:

1.      stranki dala informacije v skladu s tretjim odstavkom 212. člena tega zakona,

2.      stranki v skladu s prvim odstavkom 214. člena tega zakona priporočila, kateri finančni instrumenti so primerni zanjo in

3.      stranko v zvezi s finančnimi instrumenti iz drugega odstavka tega člena, ki po skrbni presoji borznoposredniške družbe niso primerni za stranko, opozorila na to.



Komentar: [2]

Podzakonski akti: [1]

Evropski predpisi: [2]

242. člen
(poročilo o stanju naložb z obračunom poslov)

(1) Borznoposredniška družba mora stranki, za katero opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti, najmanj enkrat na tri mesece po stanju na zadnji dan trimesečja poslati poročilo o stanju njenih naložb z obračunom poslov, ki jih je opravila pri gospodarjenju s finančnimi instrumenti te stranke.

(2) Borznoposredniška družba in stranka se lahko dogovorita za krajša obdobja poročanja.



Podzakonski akti: [1]

Evropski predpisi: [1]

7.2.5 Pravila skrbnega ravnanja s finančnimi instrumenti in denarnim dobroimetjem strank 

7.2.5.1 Skupne določbe 

243. člen
(uporaba pododdelka 7.2.5. in odsekov)

(1) Vsi odseki znotraj pododdelka 7.2.5 tega zakona se uporabljajo za finančne instrumente in denarno dobroimetje strank, s katerim borznoposredniška družba razpolaga bodisi v svojem imenu in za račun strank bodisi v imenu in za račun strank in ki ga je pridobila pri opravljanju investicijskih oziroma pomožnih investicijskih storitev za stranke.

(2) Odsek 7.2.5.2 tega zakona se uporablja za finančne instrumente stranke, vpisane v centralnem depoju, razen za nematerializirane vrednostne papirje, vpisane v centralnem registru.

(3) Odsek 7.2.5.3 tega zakona se uporablja za nematerializirane vrednostne papirje, vpisane v centralnem registru.

(4) Odsek 7.2.5.4 tega zakona se uporablja za finančne instrumente strank, izdane kot pisne listine, ki niso v zbirni hrambi v centralnem depoju.



Komentar: [1]

244. člen
(izročitev finančnih instrumentov stranki)

(1) Če borznoposredniška družba na organiziranem trgu za račun stranke kupi nematerializirane vrednostne papirje, ki so vpisani v centralnem registru, mora v skladu s pravili, ki urejajo izpolnitev obveznosti iz poslov, sklenjenih na tem trgu, zagotoviti, da se na dan izpolnitve posla ti vrednostni papirji prenesejo na račun nematerializiranih vrednostnih papirjev te stranke.

(2) Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi v zvezi z nakupi teh finančnih instrumentov za račun stranke:

1.      nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v centralnem registru, ki jih borznoposredniška družba kupi za račun stranke zunaj organiziranega trga,

2.      nematerializiranih vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov, vpisanih v drug centralni depo, če po pogodbi s stranko v tem centralnem depoju borznoposredniška družba ali drugo investicijsko podjetje vodi račun te stranke.

(3) Če borznoposredniška družba za račun stranke kupi finančne instrumente, razen finančnih instrumentov iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, mora zagotoviti, da lahko stranka razpolaga s temi finančnimi instrumenti naslednji delovni dan po dnevu, ko jih prejme borznoposredniška družba na podlagi navedenega posla, v skladu s 247. do 252. členom tega zakona.



245. člen
(izročitev denarnih zneskov stranki)

(1) Borznoposredniška družba mora znesek kupnine oziroma neizkoriščenega predujma nakazati stranki v dobro njenega denarnega računa naslednji delovni dan po dnevu:

1.      ko prejme kupnino iz prodajnega posla, ki ga je sklenila za račun stranke, oziroma

2.      ko v skladu s tem zakonom opravi obračun nakupnega posla oziroma prejme preklic nakupnega naročila stranke, v zvezi s katerim je stranka plačala predujem.

(2) Borznoposredniška družba mora denarni znesek, ki ga je prejela na podlagi uresničitve pravic iz finančnih instrumentov stranke, nakazati stranki v dobro njenega denarnega računa naslednji delovni dan po prejemu tega zneska, razen če je po pogodbi o gospodarjenju s temi finančnimi instrumenti upravičena nalagati te denarne zneske v druge finančne instrumente.

(3) Borznoposredniška družba ne sme uporabljati denarnega dobroimetja strank niti za svoj račun niti za račun drugih strank.



Komentar: [1]

Nadzorni ukrepi: [1]

7.2.5.2 Skrbniške storitve v zvezi s finančnimi instrumenti strank 

246. člen
(vodenje finančnih instrumentov v centralnem depoju)

(1) Če so finančni instrumenti stranke vpisani v centralnem depoju, jih mora borznoposredniška družba voditi v skladu s pravili, ki se uporabljajo za ta depo.

(2) Če pravila centralnega depoja omogočajo vodenje računov strank v njem, mora borznoposredniška družba stranko na to možnost izrecno opozoriti in ji v skladu z 212. členom tega zakona dati informacije o:

1.      manjšem tveganju in morebitnih višjih stroških, če se finančni instrumenti v tem centralnem depoju vodijo v imenu stranke prek računa stranke v tem depoju, in

2.      večjem tveganju in morebitnih nižjih stroških, če se finančni instrumenti v tem centralnem depoju vodijo v imenu borznoposredniške družbe in za račun stranke prek računa borznoposredniške družbe v tem depoju ali prek računa poddepozitarja.

(3) Če stranka v primeru iz drugega odstavka tega člena zahteva, da se njeni finančni instrumenti vodijo prek njenega računa v centralnem depoju, mora borznoposredniška družba:

1.      če je sama član tega centralnega depoja: odpreti in voditi račun stranke, pri katerem so vpisani ti finančni instrumenti,

2.      če sama ni član tega centralnega depoja: v imenu in za račun stranke zagotoviti, da član centralnega depoja odpre in vodi račun stranke, pri katerem so vpisani ti finančni instrumenti.



Komentar: [1]

247. člen
(poddepo finančnih instrumentov)

(1) Če borznoposredniška družba vodi finančne instrumente strank v centralnem depoju za račun strank prek svojega računa v centralnem depoju ali prek drugega vmesnega poddepozitarja, mora vzpostaviti in voditi poddepo teh finančnih instrumentov (v nadaljnjem besedilu: poddepo).

(2) V poddepoju mora borznoposredniška družba za vsako vrsto finančnih instrumentov stranke voditi naslednje podatke:

1.      skupno stanje posamezne vrste finančnih instrumentov, ki jih vodi v poddepoju,

2.      naslednje podatke o stranki, za račun katere vodi te finančne instrumente:

-  osebno ime, davčno številko, stalno ali začasno prebivališče fizične osebe oziroma sedež in firmo pravne osebe,

-  podatke o omejitvah razpolaganja ter osebno ime, davčno številko, stalno oziroma začasno prebivališče zastopnikov oziroma pooblaščencev,

3.      stanja in vse spremembe stanj finančnih instrumentov posamezne stranke,

4.      stanja in vse spremembe stanj pravic tretjih na finančnih instrumentih posamezne stranke,

5.      zneske izplačil, ki jih je opravila stranki na podlagi uresničitve pravic iz finančnih instrumentov posamezne stranke, in pravni temelj teh izplačil.

(3) Poddepo mora borznoposredniška družba voditi tako, da je kadar koli mogoče preveriti:

1.      vsako spremembo stanja finančnih instrumentov posamezne stranke glede količine in pravnega temelja te spremembe,

2.      vsako spremembo stanja pravic tretjih na finančnih instrumentih posamezne stranke glede količine in pravnega temelja te spremembe,

3.      vsako izplačilo posamezni stranki na podlagi uresničitve pravic iz finančnih instrumentov te stranke glede zneska in pravnega temelja izplačila,

4.      skupno stanje finančnih instrumentov posamezne vrste, ki jih vodi v poddepoju, in primerjavo tega stanja s stanjem finančnih instrumentov borznoposredniške družbe v centralnem depoju ali vmesnem depoju drugega poddepozitarja.

(4) Borznoposredniška družba omogoči vpis in vodenje zastavne pravice in pravice do prepovedi razpolaganja v poddepoju. Borznoposredniška družba lahko v poddepoju omogoči tudi vpis in vodenje užitka ter odkupne in predkupne pravice.

(5) Finančne instrumente, vpisane v poddepo, sme stranka tudi fiduciarno prenesti na borznoposredniško družbo ali katerega koli drugega upnika za zavarovanje obstoječih ali bodočih obveznosti stranke ali tretje osebe. Za razmerje na podlagi fiduciarnega prenosa iz prvega stavka tega odstavka se smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja stvarnopravna razmerja, o prenosu lastninske pravice v zavarovanje, razen zahteve za sklenitev sporazuma v obliki notarskega zapisa.

(6) Borznoposredniška družba ne sme uporabljati finančnih instrumentov posamezne stranke niti za lasten račun niti za račun druge stranke, razen v primeru iz 2. točke prvega odstavka 203. člena tega zakona.

(7) Za vodenje poddepoja se smiselno uporabljajo določbe odseka 7.2.5.3, razen tretjega odstavka 253. člena, prvega odstavka 257. člena in 260. člena tega zakona. Pri smiselni uporabi določb iz prvega stavka tega odstavka se:

1.      namesto pojma »nematerializirani vrednostni papirji« uporablja pojem »finančni instrumenti«,

2.      namesto pojma »račun nematerializiranih vrednostnih papirjev« uporablja pojem »račun finančnih instrumentov v poddepoju«,

3.      namesto pojma »centralni register« uporablja pojem »poddepo«.

(8) Za namen vodenja poddepoja po tem zakonu se podatki iz 2. točke drugega odstavka tega člena zbirajo neposredno od osebe, na katero se nanašajo.



Komentar: [1]

Podzakonski akti: [1]

248. člen
(pravila poddepoja)

(1) Borznoposredniška družba mora sprejeti in objaviti pravila poddepoja.

(2) Pravila poddepoja morajo določati:

1.      način vodenja poddepoja in način opravljanja vpisov v poddepoju,

2.      način, na katerega borznoposredniška družba uresničuje pravice iz finančnih instrumentov strank,

3.      vsebino in način izdaje nalogov stranke oziroma imetnika pravice tretjega za razpolaganje s finančnimi instrumenti stranke,

4.      pogostnost in način izdaje poročil o stanju finančnih instrumentov stranke in pravic tretjih na teh finančnih instrumentih,

5.      vsebino in način predložitve zahteve za izpisek iz poddepoja.

(3) Borznoposredniška družba mora pravila poddepoja objaviti na svojih javnih spletnih straneh.

(4) Borznoposredniška družba mora pravila poddepoja tri delovne dni pred njihovo objavo po tretjem odstavku tega člena predložiti agenciji.



Komentar: [1]

Podzakonski akti: [1]

Nadzorni ukrepi: [1]

249. člen
(splošni učinki vpisov v poddepo)

(1) Z vpisom finančnih instrumentov v poddepo v dobro posamezne stranke nastanejo naslednje obveznosti borznoposredniške družbe v razmerju do stranke:

1.      obveznost uresničevati pravice iz teh finančnih instrumentov za račun stranke,

2.      obveznost da po nalogu stranke in za njen račun razpolaga s temi finančnimi instrumenti bodisi tako, da jih prenese v dobro druge osebe bodisi tako, da pri njih vpiše pravico tretjega.

(2) Vpis pravice tretjega na finančnem instrumentu stranke v poddepo, ki je bil opravljen po nalogu te stranke, učinkuje v razmerju do te stranke in njenih upnikov.

(3) Z vpisom pravice tretjega na finančnem instrumentu stranke v poddepo, ki je bil opravljen po nalogu te stranke, nastanejo naslednje obveznosti borznoposredniške družbe do imetnika te pravice tretjega glede na vsebino te pravice:

1.      če je imetnik pravice tretjega upravičen do donosov iz finančnega instrumenta: obveznost uresničevati te pravice iz teh finančnih instrumentov za račun imetnika pravice tretjega,

2.      če je imetnik pravice tretjega upravičen prodati finančne instrumente zaradi poplačila svoje terjatve: obveznost po nalogu in za račun imetnika pravice tretjega opraviti ustrezen prenos teh finančnih instrumentov v dobro druge osebe.

(4) Učinki vpisa iz prvega do tretjega odstavka tega člena, ki je bil opravljen v dobro dobroverne osebe, nastanejo tudi, če je bil opravljen brez pravilnega naloga prejšnjega imetnika finančnih instrumentov oziroma imetnika pravice tretjega na finančnih instrumentih ali drugega veljavnega pravnega temelja.

(5) Borznoposredniška družba lahko brez posebnega naloga imetnika finančnih instrumentov ali pravice tretjega na finančnih instrumentih odpravi pomotni vpis, opravljen v dobro te osebe, če s tem niso kršene pravice dobroverne tretje osebe in če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

1.      vpis je bil opravljen zaradi pomote ali operativne napake in ne da bi za ta vpis obstajal pravilen nalog imetnika finančnih instrumentov oziroma imetnika pravice tretjega ali drug veljaven pravni temelj, ali

2.      vpis je bil opravljen kot pogojni vpis, pod pogojem, da bo opravljen ustrezen vpis pri vmesnem poddepozitarju ali centralnem depoju, in tak ustrezni vpis ni bil opravljen ali je bil pozneje razveljavljen.

(6) Drugi do peti odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi za vpis pravic tretjih in drugih pravnih dejstev na podlagi odločb pristojnih državnih organov.



Komentar: [1]

250. člen
(izročitev finančnih instrumentov, vpisanih v poddepo, stranki)

(1) Stranka, v dobro katere so v poddepoju vpisani finančni instrumenti določene vrste, lahko od borznoposredniške družbe kadar koli zahteva, da ji izroči naslednjo količino teh finančnih instrumentov:

1.      pri primanjkljajih v poddepoju: količino, ki ustreza deležu te stranke pri tej vrsti finančnih instrumentov iz drugega odstavka 252. člena tega zakona,

2.      če primanjkljajev v poddepoju ni: količino, ki ustreza stanju te vrste finančnih instrumentov, vpisanih v njeno dobro v poddepoju.

(2) Borznoposredniška družba mora stranki izročiti finančne instrumente iz prvega odstavka tega člena na stroške stranke in na naslednji način:

1.      če so v centralnem depoju teh finančnih instrumentov ti finančni instrumenti vpisani v dobro računa borznoposredniške družbe: tako, da v skladu z zahtevo stranke zagotovi odprtje računa stranke in prenos finančnih instrumentov stranke v dobro tega računa stranke, če je taka izročitev po pravu, ki se uporablja za ta centralni depo, dovoljena in mogoča,

2.      če so v centralnem depoju teh finančnih instrumentov ti finančni instrumenti vpisani v dobro računa vmesnega poddepozitarja, ki ga v imenu borznoposredniške družbe vodi ta vmesni poddepozitar: tako, da v skladu z zahtevo stranke zagotovi, da ta poddepozitar prenese finančne instrumente stranke v dobro računa stranke pri tem ali drugem poddepozitarju, če je prenos, kakršnega zahteva stranka, dovoljen in mogoč.

(3) Prvi in drugi odstavek tega člena ne izključujeta uporabe posebnih pravil o razpolaganju s finančnimi instrumenti investicijskih skladov, vzajemnih pokojninskih skladov in kritnih skladov zavarovalnic.



Komentar: [1]

Podzakonski akti: [1]

251. člen
(učinki vpisov v poddepo glede na upnike)

(1) Vpis finančnih instrumentov v poddepo v dobro posamezne stranke učinkuje v razmerju do njenih upnikov in do upnikov borznoposredniške družbe tako, da se ti finančni instrumenti štejejo za premoženje stranke.

(2) Upniki borznoposredniške družbe za izterjavo svojih terjatev do borznoposredniške družbe niti v njenem stečaju ne morejo s prisilnimi ukrepi segati na finančne instrumente, vpisane v dobro strank v poddepoju finančnih instrumentov strank.

(3) V primeru stečaja borznoposredniške družbe finančni instrumenti, vpisani v dobro strank v poddepoju, ne spadajo v stečajno maso borznoposredniške družbe in vsaka stranka lahko zahteva, da se iz stečajne mase borznoposredniške družbe izloči in se ji na način iz drugega odstavka 250. člena tega zakona izroči količina posameznih vrst finančnih instrumentov iz prvega odstavka 250. člena tega zakona.



Komentar: [1]

Podzakonski akti: [1]

252. člen
(primanjkljaji v poddepoju)

(1) Če je stanje finančnih instrumentov na računu borznoposredniške družbe v centralnem depoju ali drugem vmesnem poddepoju, prek katerega borznoposredniška družba vodi finančne instrumente strank, manjše od skupnega stanja teh finančnih instrumentov, vpisanih v poddepoju, ki ga vodi borznoposredniška družba, borznoposredniška družba v razmerju do svojih strank odgovarja za ta primanjkljaj, ne glede na to, ali v razmerju med borznoposredniško družbo in katerim koli vmesnim poddepozitarjem ali centralnim depozitarjem za ta primanjkljaj odgovarja borznoposredniška družba ali drug vmesni poddepozitar oziroma centralni depozitar.

(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena lahko posamezna stranka od borznoposredniške družbe zahteva samo izročitev količine finančnih instrumentov, ki ustreza deležu razmerja med:

1.      stanjem finančnih instrumentov, vpisanih v poddepoju finančnih instrumentov v dobro te stranke, in

2.      skupnim stanjem finančnih instrumentov, vpisanih v poddepoju v dobro vseh strank.

(3) Poleg izročitve količine finančnih instrumentov iz drugega odstavka tega člena ima stranka od borznoposredniške družbe tudi pravico zahtevati povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi primanjkljaja finančnih instrumentov.

(4) Borznoposredniška družba lahko s pogodbo svojo odgovornost za primanjkljaj v poddepoju, za katerega odgovarja drug vmesni poddepozitar oziroma centralni depozitar, omeji ali izključi. V tem primeru mora borznoposredniška družba za račun stranke ter na njene stroške uveljaviti ustrezne odškodninske in druge zahtevke v razmerju do odgovorne osebe ali pa te zahtevke prenesti na stranko na zahtevo stranke.



Komentar: [1]

Podzakonski akti: [1]

Nadzorni ukrepi: [1]

7.2.5.3 Vodenje računov nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v centralni register 

253. člen
(pogodba o vodenju računov nematerializiranih vrednostnih papirjev)

(1) Pogodba o vodenju računov nematerializiranih vrednostnih papirjev je pogodba, s katero se borznoposredniška družba zaveže, da bo v centralnem registru odprla račun nematerializiranih vrednostnih papirjev in na njem v imenu in za račun stranke vodila stanja vrednostnih papirjev stranke ter vnašala naloge stranke o razpolaganju s temi vrednostnimi papirji, stranka pa se zaveže za opravljanje teh storitev plačevati provizijo.

(2) Pred odprtjem računa posamezne stranke mora borznoposredniška družba z njo skleniti splošno pogodbo o vodenju računov nematerializiranih vrednostnih papirjev v pisni obliki.

(3) Borznoposredniška družba mora voditi račune nematerializiranih vrednostnih papirjev in vnašati naloge za prenos med računi oziroma za vpis ali izbris pravic tretjih na teh vrednostnih papirjih v skladu z zakonom, ki ureja nematerializirane vrednostne papirje ter pravili in navodili centralne klirinškodepotne družbe, ki urejajo vodenje centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev.



Komentar: [3]

Podzakonski akti: [1]

254. člen
(hišni račun)

(1) Borznoposredniška družba mora vse nematerializirane vrednostne papirje, katerih imetnik je, voditi na posebnem računu nematerializiranih vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: hišni račun).

(2) Borznoposredniška družba na hišni račun ne sme prenesti vrednostnih papirjev, katerih imetniki so stranke oziroma ki jih je pridobila za račun stranke, razen če za tak prenos obstaja veljavni pravni temelj.

(3) Borznoposredniška družba vrednostnih papirjev, katerih imetnik je, ne sme voditi na računu stranke, ki ga vodi sama.

(4) Borznoposredniška družba lahko vodi enega ali več hišnih računov.



Komentar: [1]

Podzakonski akti: [1]

255. člen
(računi strank in račun gospodarjenja)

(1) Borznoposredniška družba mora nematerializirane vrednostne papirje posamezne stranke voditi na računu nematerializiranih vrednostnih papirjev te stranke (v nadaljnjem besedilu: račun stranke).

(2) Če borznoposredniška družba za posamezno stranko opravlja storitve gospodarjenja z njenimi finančnimi instrumenti, mora nematerializirane vrednostne papirje, ki so predmet gospodarjenja, voditi na posebnem računu nematerializiranih vrednostnih papirjev te stranke (v nadaljnjem besedilu: račun gospodarjenja).

(3) Prek računa gospodarjenja mora borznoposredniška družba opravljati vse prenose vrednostnih papirjev, ki jih kupuje in prodaja za račun stranke na podlagi pogodbe o gospodarjenju s finančnimi instrumenti.

(4) Na zahtevo stranke mora borznoposredniška družba nematerializirane vrednostne papirje te stranke voditi na fiduciarnem računu, če ima ta stranka položaj notarja, odvetnika, skrbnika zapuščine, skrbnika za posebne primere, upravitelja v postopku zaradi insolventnosti ali druge osebe, ki opravlja skrbniške storitve v okviru svoje redne dejavnosti ali poklica.

(5) Fiduciarni račun iz četrtega odstavka tega člena je vrsta računa stranke, ki ima naslednje značilnosti:

1.      imetnik računa je zakoniti imetnik nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v dobro tega računa,

2.      imetnik računa pravic iz nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v dobro tega računa, ne izvršuje zase, temveč za račun ene ali več drugih oseb.

(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko borznoposredniška družba te nematerializirane vrednostne papirje, pravice iz katerih uresničuje za račun ene ali več svojih strank, vodi na fiduciarnem računu, katerega zakoniti imetnik je sama:

1.      nematerializirane vrednostne papirje, katerih izdajatelj je Republika Slovenija, in

2.      nematerializirane vrednostne papirje, katerih izdajatelj je druga oseba, če sta v zvezi s temi nematerializiranimi vrednostnimi papirji izpolnjena ta pogoja:

-  ti nematerializirani vrednostni papirji so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali MTF v državi članici ali tretji državi in

-  poravnava poslov, sklenjenih na organiziranem trgu ali v MTF iz prve alineje te točke se ne opravlja prek poravnalnega sistema, ki ga upravlja centralna klirinškodepotna družba.

(7) Za nematerializirane vrednostne papirje, ki jih vodi na svojem fiduciarnem računu iz šestega odstavka tega člena, mora borznoposredniška družba voditi poddepo.

(8) Za poddepo iz sedmega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 247. do 252. člen tega zakona.

(9) Borznoposredniška družba lahko vodi enega ali več fiduciarnih računov iz šestega odstavka tega člena.



Komentar: [1]

Podzakonski akti: [1]

Nadzorni ukrepi: [1]

256. člen
(odprtje računa stranke)

Borznoposredniška družba mora pred vnosom novega računa nematerializiranih vrednostnih papirjev stranke v centralni register (v nadaljnjem besedilu: odprtje računa stranke) na zanesljiv način preveriti identiteto stranke.



Komentar: [1]

Podzakonski akti: [1]

257. člen
(vodenje računov strank)

(1) Borznoposredniška družba sme vnesti nalog stranke za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev, katerih imetnik je stranka, z registrskega računa, ki ga vodi centralna klirinškodepotna družba, na račun stranke pri tej borznoposredniški družbi samo na podlagi ustreznega pisnega naloga stranke (v nadaljnjem besedilu: nalog za prenos med računi istega imetnika).

(2) Borznoposredniška družba ne sme vnesti naloga stranke za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev na račun drugega imetnika (v nadaljnjem besedilu: nalog za prenos med računi različnih imetnikov) oziroma naloga za vpis pravic tretjih na nematerializiranih vrednostnih papirjih, katerih imetnik je stranka (v nadaljnjem besedilu: nalog za vpis pravic tretjih), brez ustreznega pisnega naloga te stranke.

(3) Kadar izdaja nalog pooblaščenec stranke, sme borznoposredniška družba opraviti ustrezen vnos iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena samo, če pooblaščenec predloži notarsko overjeno pooblastilo stranke ali če imetnik osebno pri borznoposredniški družbi pooblasti neko osebo za razpolaganje z vrednostnimi papirji na njegovem računu.



Komentar: [1]

258. člen
(nalogi za prenos)

(1) Pred vnosom naloga imetnika za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev v dobro računa istega ali drugega imetnika v centralni register se mora borznoposredniška družba na zanesljiv način prepričati o identiteti nalogodajalca.

(2) Š;teje se, da naročilo stranke za prodajo nematerializiranih vrednostnih papirjev na organiziranem trgu vsebuje tudi nalog za njihov prenos z računa stranke zaradi izpolnitve obveznosti iz borznega posla, ki ga je borznoposredniška družba sklenila za račun stranke zaradi izvršitve tega naročila.

(3) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja pri vnosu nalogov za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev z računa stranke, ki jih borznoposredniška družba vnaša pri opravljanju storitev gospodarjenja s temi vrednostnimi papirji stranke.



Podzakonski akti: [1]

259. člen
(vrstni red vnašanja nalogov za prenos)

Borznoposredniška družba mora vnašati naloge za prenos z računa posameznega imetnika oziroma za vpis pravic tretjih na vrednostnih papirjih tega imetnika po vrstnem redu prejema popolnih nalogov za prenos s tega računa oziroma nalogov za vpis pravic tretjih pri tem računu.



Podzakonski akti: [1]

260. člen
(oblika izpiskov)

Izpiske stanja oziroma prometa na računih mora borznoposredniška družba izdajati z izpisom podatkov, ki jih prejme iz informacijskega sistema vodenja centralnega registra iz 420. člena tega zakona.



261. člen
(izpisek o opravljenem prenosu)

(1) Borznoposredniška družba mora na zahtevo stranke naslednji delovni dan po prejemu zahteve izdati izpisek prometa na računu te stranke za zahtevano obdobje in novega stanja na dan izdaje izpiska.

(2) Prvi odstavek se smiselno uporablja tudi za izpisek imetniku pravice tretjega o stanju in prometu na podračunu, pri katerem je ta pravica vpisana.



262. člen
(izpisek o stanju in prometu na računu)

(1) Borznoposredniška družba mora stranki enkrat na leto izdati izpisek stanja in letnega prometa na računu stranke, ki ga vodi.

(2) Borznoposredniška družba in stranka se lahko dogovorita za krajša obdobja poročanja o stanju in prometu na računu stranke.



Podzakonski akti: [1]

7.2.5.4 Zbirna hramba vrednostnih papirjev, izdanih kot pisnih listin 

263. člen
(uporaba pravil o poddepoju)

(1) Borznoposredniška družba mora vrednostne papirje strank, izdanih kot pisne listine, ki jih hrani za stranke, hraniti kot zbirno hrambo:

1.      če gre za prinosniške vrednostne papirje ali

2.      če gre za imenske ali ordrske vrednostne papirje, ki se glasijo na borznoposredniško družbo.

(2) Za zbirno hrambo iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 247. do 252. člen tega zakona in splošna pravila obligacijskega prava o mešanju nadomestnih stvari pri skladiščni pogodbi.



Komentar: [1]

264. člen
(pogodba o zbirni hrambi vrednostnih papirjev, izdanih kot pisnih listin)

Pogodba o zbirni hrambi vrednostnih papirjev, izdanih kot pisne listine, mora biti sklenjena v pisni obliki.



265. člen
(potrdilo o pologu oziroma dvigu)

(1) Borznoposredniška družba mora stranki ob vsakem pologu oziroma dvigu vrednostnih papirjev, ki so v zbirni hrambi pri borznoposredniški družbi, izdati potrdilo o pologu oziroma dvigu.

(2) Borznoposredniška mora stranki izdati potrdilo o pologu tudi, kadar ji vrednostne papirje, ki so v zbirni hrambi pri borznoposredniški družbi, izroči druga oseba za račun stranke.



266. člen
(knjiga pologov in dvigov)

(1) Borznoposredniška družba mora voditi knjigo pologov in dvigov, v katero vpisuje vse pologe in dvige vrednostnih papirjev po kronološkem zaporedju.

(2) V knjigo pologov in dvigov se vpisujejo tudi podatki o prejemu oziroma odtujitvi vrednostnih papirjev, ki so v zbirni hrambi pri borznoposredniški družbi in katerih imetnik je borznoposredniška družba sama.



7.2.5.5 Vodenje denarnega dobroimetja strank 

267. člen
(poseben denarni račun denarnega dobroimetja strank)

(1) Borznoposredniška družba mora pri banki odpreti poseben denarni račun, prek katerega sprejema vplačila in opravlja izplačila iz poslov, ki jih je sklenila za račun strank, ter vodi denarno dobroimetje strank (v nadaljnjem besedilu: denarni račun strank).

(2) Borznoposredniška družba prek posebnega denarnega računa strank ne sme sprejemati vplačil in opravljati izplačil iz poslov, ki jih je sklenila za svoj račun.



Komentar: [1]

Podzakonski akti: [1]

268. člen
(evidenca v zvezi z denarnim računom strank)

Borznoposredniška družba mora v zvezi z vsakim denarnim računom strank voditi evidenco.



269. člen
(smiselna uporaba pravila o poddepoju)

(1) Za denarni račun strank in evidenco v zvezi z njim se smiselno uporabljajo 1. in 2. točka drugega odstavka, 1. do 3. točka tretjega odstavka ter druga alineja 1. točke četrtega odstavka 247. člena, 249. člen, prvi odstavek 250. člena, 251. člen ter prvi in drugi odstavek 252. člena tega zakona.

(2) Pri smiselni uporabi pravil o poddepoju za denarni račun strank in evidenco v zvezi z denarnim računom strank se:

1.      namesto pojma »finančni instrumenti« uporablja pojem »denarno dobroimetje«,

2.      namesto besedila »izročitev finančnega instrumenta stranki« uporablja besedilo »prenos denarnega dobroimetja v dobro denarnega računa stranke«,

3.      upošteva, da je od pravic tretjega na denarnem dobroimetju stranke, vpisanem v dobro podračuna te stranke v evidenci denarnega računa strank, mogoče ustanoviti le zastavno pravico, ki se nanaša na vsakokratno stanje denarnega dobroimetja na tem podračunu.



Komentar: [1]

Podzakonski akti: [1]

Nadzorni ukrepi: [1]

7.2.6 Varovanje zaupnih podatkov o stranki 

270. člen
(zaupni podatki)

Borznoposredniška družba mora kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine o posamezni stranki, s katerimi razpolaga, ne glede na to, kako je pridobila te podatke.



Komentar: [2]

Podzakonski akti: [1]

271. člen
(dolžnost varovanja zaupnih podatkov)

(1) Člani organov borznoposredniške družbe, delničarji oziroma družbeniki borznoposredniške družbe, delavci borznoposredniške družbe oziroma druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom v borznoposredniški družbi oziroma pri opravljanju storitev zanjo kakor koli dostopni zaupni podatki iz 270. člena tega zakona, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam niti jih sami uporabiti ali omogočiti, da bi jih uporabile tretje osebe.

(2) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja:

1.      če stranka izrecno pisno privoli, da se sporočijo posamezni zaupni podatki,

2.      če te podatke potrebuje agencija oziroma drug nadzorni organ zaradi nadzora, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti,

3.      ob predložitvi podatkov nadrejenim družbam v zvezi z nadzorom na konsolidirani podlagi v skladu z 8. poglavjem tega zakona ali v skladu z ZFK,

4.      v drugih primerih, določenih z drugim zakonom.



Komentar: [2]

Podzakonski akti: [1]

272. člen
(uporaba zaupnih podatkov)

Agencija oziroma drugi organi in osebe smejo podatke, ki so jih pridobili na podlagi drugega odstavka 271. člena tega zakona, uporabiti izključno za namen, za katerega so bili pridobljeni, in v primerih, ki jih določa drug zakon.



Komentar: [2]

273. člen
(ukrepi za varovanje zaupnih podatkov)

(1) Borznoposredniška družba mora organizirati poslovanje tako, da je zagotovljeno učinkovito varovanje zaupnih podatkov in varovanje pred njihovo morebitno zlorabo.

(2) Borznoposredniška družba mora tekoče sestavljati seznam vrednostnih papirjev, v zvezi z izdajo ali izdajateljem katerih je pridobila zaupne podatke ali podatke, ki imajo značilnost notranje informacije po 10. poglavju tega zakona. Z vsebino seznama morajo biti seznanjeni vsi borzni posredniki in druge osebe, ki za borznoposredniško družbo opravljajo posle v zvezi z investicijskimi storitvami in posli.

 (3) Borznoposredniška družba mora voditi evidenco o vseh poslih z vrednostnimi papirji, uvrščenimi na seznam iz drugega odstavka tega člena, ki jih je sklenila:

1.      oseba, ki ima položaj člana njenega organa vodenja ali nadzora,

2.      oseba, ki je zaposlena pri borznoposredniški družbi, ali druga oseba, ki so ji v zvezi z njenim delom pri borznoposredniški družbi oziroma pri opravljanju storitev zanjo kakor koli dostopni zaupni podatki iz 207. člena tega zakona,

3.      ožji družinski član osebe iz 1. ali 2. točke tega odstavka,

4.      družba, ki je podrejena osebi iz 1., 2. ali 3. točke tega odstavka.

(4) Borznoposredniška družba mora vzpostaviti sistem rednega poročanja o poslih iz prejšnjega odstavka in izvajati ustrezne ukrepe, ki zagotavljajo redno vodenje evidence o teh poslih.



Stališča sveta: [1]

Podzakonski akti: [1]

Evropski predpisi: [2]

7.3 Obveznosti borznoposredniških družb glede preglednosti in celovitosti trga 

7.3.1 Splošna pravila 

274. člen
(načelo zagotavljanja celovitosti trga)

Borznoposredniška družba mora pri opravljanju investicijskih storitev in poslov ravnati vestno, pošteno in z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter na način, ki podpira in spodbuja celovitost trga.



275. člen
(poročanje o poslih s finančnimi instrumenti, uvrščenimi v trgovanje na organiziranem trgu)

(1) Borznoposredniška družba, ki je opravila posel s katerim koli finančnim instrumentom, uvrščenim v trgovanje na organiziranem trgu, mora o tem poslu poročati agenciji najpozneje do konca naslednjega delovnega dne po sklenitvi tega posla.

(2) Prvi odstavek tega člena se uporablja za vse posle, ne glede na to ali so bili sklenjeni na organiziranem trgu ali zunaj njega.

(3) Poročilo o poslu iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati naslednje podatke:

1.      vrsto in identifikacijsko številko finančnega instrumenta, ki je bil predmet nakupa oziroma prodaje,

2.      količino,

3.      dan in uro sklenitve posla,

4.      ceno in

5.      podatke, potrebne za identifikacijo investicijskih podjetij, udeleženih pri poslu.

(4) Poročilo o poslu iz prvega odstavka tega člena mora agenciji predložiti bodisi borznoposredniška družba sama bodisi oseba, ki je posel opravila za račun borznoposredniške družbe.

(5) Poročilo o poslu iz prvega odstavka tega člena morajo agenciji predložiti:

1.      upravljavec sistema za sklepanje poslov ali za poročanje o poslih, ki ga je odobrila agencija ali pristojni nadzorni organ druge države članice oziroma

2.      upravljavec organiziranega trga ali MTF, prek katerega je bil ta posel sklenjen.

(6) Če agencija presodi, da poročila iz petega odstavka tega člena zajemajo vse informacije, ki jih morajo vsebovati poročila iz četrtega odstavka tega člena, lahko s predpisom iz 1. točke 277. člena tega zakona osebe iz četrtega odstavka tega člena oprosti obveznosti poročanja za posle, o katerih morajo agenciji poročati osebe iz petega odstavka tega člena.

(7) Agencija mora v okviru izmenjave informacij po tretjem odstavku 305. člena tega zakona predložiti informacije o poslih s posameznim finančnim instrumentom nadzornemu organu države članice, na območju katere je upoštevni trg glede likvidnosti za ta finančni instrument.

(8) Agencija mora v okviru izmenjave informacij po tretjem odstavku 305. člena tega zakona predložiti poročila o poslih, o katerih ji po prvem odstavku tega člena v zvezi s 1. točko drugega odstavka 178. člena tega zakona poroča investicijsko podjetje posamezne države članice, nadzornemu organu te države članice, razen če je ta nadzorni organ obvestil agencijo, da teh poročil ne želi prejemati.



Komentar: [2]

Podzakonski akti: [1]

Evropski predpisi: [1]

Nadzorni ukrepi: [1]

276. člen
(razkritje informacij o poslih, sklenjenih zunaj organiziranega trga in MTF)

(1) Če je borznoposredniška družba za svoj račun ali za račun stranke sklenila posel z delnicami, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, zunaj organiziranega trga in zunaj MTF, mora razkriti količino delnic in ceno, ki je bila predmet tega posla, ter čas sklenitve.

(2) Informacije iz prvega odstavka mora borznoposredniška družba razkriti:

1.      čim hitreje po času sklenitve posla,

2.      pod razumnimi poslovnimi pogoji in

3.      na način, ki je enostavno dostopen drugim udeležencem trga.

(3) Za razkritje informacij iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljata tretji in četrti odstavek 367. člena tega zakona.



Komentar: [1]

Podzakonski akti: [1]

Evropski predpisi: [1]

277. člen
(predpisi o preglednosti in celovitosti trga)

(1) Agencija predpiše:

1.      podrobnejša pravila o vsebini in načinu poročanja o poslih iz 275. člena tega zakona,

2.      v zvezi z razkritjem informacij o poslih iz 276. člena tega zakona:

-  podrobnejša pravila o načinu razkritja teh informacij,

-  podrobnejša pravila o uporabi 276. člena tega zakona za posle, pri katerih so delnice uporabljene kot zavarovanje, za posojilne in druge posle, pri katerih je vrednost delnic določena na podlagi drugih dejavnikov in ne na podlagi trenutne tržne vrednosti delnic,

3.      podrobnejše organizacijske zahteve za MTF,

4.      podrobnejša pravila v zvezi s preglednostjo ponudbe in povpraševanja v MTF iz 286. člena tega zakona:

-  o razponu ponudbenih nakupnih in prodajnih cen oziroma kotacij izbranih vzdrževalcev trga in informacij o globini interesa za trgovanje, ki jih je treba razkriti,

-  o velikosti in vrsti naročil ter o tržnih modelih, v zvezi s katerimi je lahko upravljavec MTF oproščen obveznosti v skladu s tretjim odstavkom 286. člena tega zakona,

5.      podrobnejša pravila v zvezi s preglednostjo informacij o poslih, sklenjenih v MTF iz 287. člena tega zakona:

-  o obsegu in vsebini informacij, ki jih je treba javno razkriti,

-  o pogojih za odložitev teh razkritij,

6.      v zvezi s sistematičnimi internalizatorji:

-  podrobnejša merila sistematičnosti, organiziranosti in pogostosti poslovanja investicijskega podjetja za lasten račun z izvrševanjem naročil strank zunaj organiziranega trga ali MTF (drugi odstavek 16. člena tega zakona),

-  podrobnejša merila za uporabo 288. in 289. člena tega zakona,

-  podrobnejša merila za določitev, kdaj je ponudba sistematičnega internalizatorja objavljena redno in stalno ter tako, da je enostavno dostopna (prvi odstavek 290. člena),

-  podrobnejšo opredelitev sredstev in načina javne objave ponudb sistematičnih internalizatorjev, pri čemer morajo ta sredstva vključevati: zmogljivosti tistega organiziranega trga, v kotacijo katerega je bil sprejet finančni instrument, ki je predmet ponudbe, poslovalnice drugih oseb in lastne zmogljivosti,

-  pogoje za spremembo zavezujočih ponudb (drugi odstavek 290. člena),

-  podrobnejša splošna merila za določitev izrednih tržnih razmer in okoliščin, v katerih je dovoljen umik zavezujočih ponudb (tretji odstavek 290. člena),

-  podrobnejša splošna merila za uporabo četrtega in petega odstavka 291. člena tega zakona,

-  podrobnejša merila za določitev, kdaj število naročil strank ali skupna količina, ki je predmet teh naročil, znatno presega običajno število oziroma količine (drugi odstavek 293. člen).

(2) Agencija mora s predpisom 4., 5. oziroma 6. točke tega člena ustrezno upoštevati uredbo ali ustrezno prenesti ureditev v drugem izvedbenem predpisu, ki ga Komisija izda na podlagi tretjega odstavka 29. člena, tretjega odstavka 30. člena oziroma sedmega odstavka 27. člena Direktive 2004/39/ES.

(3) Agencija mora za delnice, za katere je upoštevni trg glede likvidnosti po drugem odstavku 27. člena Direktive 2004/39/ES na območju Republike Slovenije, najmanj enkrat na leto določiti kategorije, v katere se razvrstijo te delnice, na podlagi aritmetičnega povprečja vrednosti naročil, izvršenih na trgu z delnicami posamezne kategorije, in ob upoštevanju meril za uporabo drugega odstavka 27. člena Direktive 2004/39/ES, določenih z izvedbenim predpisom, ki ga komisija EU izda na podlagi sedmega odstavka 27. člena Direktive 2004/39/ES. Agencija na svojih spletnih straneh objavi delnice, za katere se uporablja ta odstavek, in kategorije, v katere se te delnice razvrstijo v skladu s tem odstavkom. Agencija obvesti ESMA o delnicah, za katere se uporablja ta odstavek in o kategorijah, v katere so te delnice razvrščene.

(4) Trg posamezne delnice po tretjem odstavku tega člena obsega vsa naročila, izvršena s to delnico v EU, razen naročil glede količin, ki so velike v primerjavi s standardno tržno velikostjo naročil za to delnico.

(5) Agencija mora za vsako kategorijo delnic iz tretjega odstavka tega člena določiti standardno tržno velikost naročil za to delnico, ki se izračuna kot aritmetično povprečje količin, ki so bile predmet naročil, izvršenih na trgu z delnicami posamezne kategorije.

(6) Agencija mora informacije o kategorijah delnic in razvrstitvi delnic v kategorije po tretjem odstavku tega člena objaviti tako, da so dostopne vsem udeležencem trga.



Podzakonski akti: [1]

Evropski predpisi: [1]

7.3.2 Posebna pravila za MTF 

278. člen
(dodatne organizacijske zahteve za upravljanje MTF)

Borznoposredniška družba ali upravljavec organiziranega trga, ki upravlja MTF, mora poleg organizacijskih zahtev, določenih v oddelku 7.1 tega zakona, izpolnjevati tudi organizacijske zahteve, določene v 279. do 284. členu tega zakona.



Komentar: [1]

Evropski predpisi: [1]

279. člen
(pravila MTF)

(1) Upravljavec MTF mora določiti:

1.      pregledna in vnaprej določena pravila in postopke za pošteno in urejeno trgovanje v MTF,

2.      objektivna merila in zahteve za učinkovito izvrševanje naročil v MTF,

3.      pregledna pravila glede meril za določitev finančnih instrumentov, s katerimi se lahko trguje v MTF,

4.      pregledna in nediskriminacijska pravila o pristopu do MTF.

(2) Za pravila iz 4. točke prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo drugi odstavek 357. člena ter 1. in 2. točka prvega odstavka in drugi odstavek 358. člena tega zakona.



280. člen
(razkritje informacij o MTF)

Upravljavec MTF mora zagotoviti, da so javno dostopne zadostne informacije, ki omogočajo uporabnikom MTF oblikovanje investicijske presoje ob upoštevanju značilnosti uporabnikov sistema, pa tudi vrst finančnih instrumentov, s katerimi se trguje v sistemu.



281. člen
(uporaba oddelka 7.2 za posle, sklenjene v MTF)

(1) Za posle, sklenjene v skladu s pravili MTF med člani oziroma udeleženci tega sistema ali med tem sistemom in njegovimi člani ali udeleženci, se ne uporablja oddelek 7.2 tega zakona.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena morajo člani ali udeleženci MTF, če pri sklepanju poslov za račun svojih strank izvršujejo naročila strank v tem sistemu, ravnati v skladu z oddelkom 7.2 tega zakona.



282. člen
(izpolnitev obveznosti iz poslov, sklenjenih v MTF)

(1) Upravljavec MTF mora uporabnike tega sistema jasno seznaniti z njihovimi odgovornostmi za izpolnitev obveznosti iz poslov, sklenjenih v tem sistemu.

(2) Upravljavec MTF mora zagotoviti ustrezne ukrepe, ki zagotavljajo učinkovito izpolnitev obveznosti iz poslov, sklenjenih v tem sistemu.

(3) Upravljavec MTF lahko zaradi izpolnitve obveznosti iz drugega odstavka tega člena glede izpolnjevanja obveznosti iz vseh ali posameznih poslov, sklenjenih v tem sistemu, vstopi v ustrezna pravna razmerja s centralnimi nasprotnimi strankami ali klirinškimi družbami in poravnalnimi sistemi drugih držav članic.

(4) Agencija ne sme nasprotovati izbiri centralne nasprotne stranke ali klirinške družbe in poravnalnega sistema iz tretjega odstavka tega člena, razen če je to očitno nujno za zagotovitev normalnega delovanja MTF ob upoštevanju zahtev za poravnalne sisteme, določenih v 460. členu tega zakona.

(5) Da se agencija izogne nepotrebnemu podvajanju nadzora, mora glede nadzora nad centralnimi nasprotnimi strankami ali klirinškimi družbami in poravnalnimi sistemi drugih držav članic iz tretjega odstavka tega člena upoštevati nadzor nad temi osebami, ki ga opravlja centralna banka teh držav članic ali drug njihov nadzorni organ, pristojen in odgovoren za nadzor nad klirinškimi in poravnalnimi sistemi.



283. člen
(obveznosti izdajateljev finančnih instrumentov)

(1) Če je v MTF uvrščen prenosljiv vrednostni papir, s katerim se trguje tudi na organiziranem trgu, brez soglasja njegovega izdajatelja, se za tega izdajatelja v razmerju do tega MTF ne uporabljajo pravila o obveznostih glede stalnega ali občasnega razkrivanja informacij.

(2) Določba pravil MTF, ki je v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, nima pravnega učinka.



284. člen
(obveznosti glede začasnega ali trajnega umika finančnega instrumenta iz trgovanja v MTF)

Upravljavec MTF mora na zahtevo agencije takoj začasno ali trajno umakniti finančni instrument iz trgovanja v MTF.



285. člen
(spremljanje skladnosti ravnanja s pravili MTF)

(1) Upravljavec MTF mora vzpostaviti in vzdrževati učinkovite ukrepe in postopke za redno spremljanje skladnosti ravnanja udeležencev tega sistema z njegovimi pravili.

(2) Upravljavec MTF mora spremljati posle, ki jih sklepajo udeleženci v tem MTF, zaradi odkrivanja kršitev pravil tega sistema, neurejenih pogojev trgovanja ali ravnanj, ki imajo značilnosti zlorabe trga.

(3) Upravljavec MTF mora agenciji poročati o pomembnih kršitvah pravil MTF, neurejenih pogojih trgovanja in ravnanjih, ki imajo značilnosti zlorabe trga.

(4) Upravljavec MTF mora agenciji, nadzornemu organu druge države članice, pristojnemu za nadzor nad zlorabami trga, ali drugemu organu, pristojnemu za odkrivanje ali pregon dejanj, ki pomenijo zlorabo trga, na njegovo zahtevo brez nepotrebnega odlašanja dati vse informacije, ki jih potrebuje za izvajanje svojih pristojnosti v zvezi z zlorabami trga, ter mu zagotoviti celovito pomoč pri preiskavi in pregonu zlorabe trga, storjene v ali z uporabo MTF.



286. člen
(preglednost informacij o ponudbi in povpraševanju v MTF)

(1) Če so v MTF uvrščene delnice, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, mora upravljavec tega MTF o ponudbi in povpraševanju po teh delnicah v tem MTF razkriti:

1.      trenutne ponudbene nakupne in prodajne cene ter

2.      informacije o globini interesa za trgovanje pri teh cenah.

(2) Informacije iz prvega odstavka tega člena mora upravljavec MTF razkrivati:

1.      pod razumnimi poslovnimi pogoji in

2.      neprekinjeno med običajnim trgovalnim časom.

(3) Agencija upravljavca MTF na njegovo zahtevo oprosti obveznosti iz prvega odstavka tega člena, ob upoštevanju tržnega modela ali vrste in obsega poslov, in še zlasti za posle velike vrednosti v primerjavi s tržno vrednostjo, ki je običajna za delnice oziroma vrste delnic iz prvega odstavka tega člena.



Evropski predpisi: [1]

287. člen
(preglednost informacij o poslih, sklenjenih v MTF)

(1) Če so v MTF uvrščene delnice, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, mora upravljavec tega MTF o poslih, sklenjenih s temi delnicami v tem MTF, razkriti informacije o ceni, količini in času sklenitve vsakega posla.

(2) Informacije iz prvega odstavka tega člena mora upravljavec MTF razkriti čim hitreje po času sklenitve posla in pod razumnimi poslovnimi pogoji.

(3) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za informacije o poslih, sklenjenih z delnicami v MTF, ki se razkrivajo v sistemu organiziranega trga.

(4) Agencija lahko upravljavcu MTF dovoli, da odloži razkritje informacij iz prvega odstavka tega člena za nekatere posle ob upoštevanju vrste teh poslov in njihove velikosti, še zlasti za posle velike vrednosti v primerjavi s tržno vrednostjo, ki je običajna za delnice oziroma vrste delnic iz prvega odstavka tega člena.

(5) Upravljavec MTF mora za odložitev razkritij po četrtem odstavku tega člena:

1.      pridobiti vnaprejšnje dovoljenje agencije k pravilom tega sistema, ki urejajo odložitve teh razkritij, in

2.      jasno razkriti ureditev v zvezi z odložitvijo razkritij udeležencem trga in javnosti.

(6) Upravljavec MTF mora k svoji tarifi v delu, v katerem ta ureja nadomestila za razkritje informacij po drugem odstavku tega člena in spremembo tarife v tem delu, pred začetkom njene uporabe pridobiti soglasje agencije.

(7) Agencija lahko zavrne soglasje iz šestega odstavka tega člena, če nadomestila za razkritje informacij po drugem odstavku tega člena niso v skladu z razumnimi poslovnimi pogoji ali če so ta nadomestila diskriminacijska oziroma neenaka za posamezne uporabnike teh informacij.



Podzakonski akti: [1]

Evropski predpisi: [1]

7.3.3 Obveznosti sistematičnih internalizatorjev glede objave zavezujočih ponudb 

288. člen
(uporaba pododdelka 7.3.3)

(1) Pododdelek 7.3.3 tega zakona se uporablja samo za obveznosti borznoposredniške družbe, ki ima položaj sistematičnega internalizatorja, da objavi zavezujoče ponudbe glede teh delnic, uvrščenih v trgovanje na organiziranem trgu:

1.      v zvezi s katerimi ima položaj sistematičnega internalizatorja in

2.      v zvezi s katerimi obstaja likviden trg.

(2) Če v zvezi z delnicami iz prvega odstavka tega člena ni likvidnega trga, mora borznoposredniška družba, ki ima glede njih položaj sistematičnega internalizatorja, razkriti ponudbe svojim strankam na njihovo zahtevo.

(3) Pododdelek 7.3.3 tega zakona se uporablja samo za sistematičnega internalizatorja iz prvega odstavka tega člena, ki posluje s posli do njihove standardne tržne velikosti. Za sistematičnega internalizatorja, ki posluje samo s posli, ki presegajo standardno tržno velikost, se pododdelek 7.3.3 tega zakona ne uporablja.



289. člen
(določitev vsebine zavezujoče ponudbe)

(1) Sistematični internalizator mora v zvezi z delnicami iz prvega odstavka 288. člena tega zakona objavljati javne ponudbe za nakup oziroma prodajo, ki ga zavezujejo tako, da je z njihovim sprejemom sklenjena pogodba o nakupu oziroma prodaji teh delnic, pod pogoji, določenimi v pododdelku 7.3.3 tega zakona (v nadaljnjem besedilu: zavezujoča ponudba).

(2) Sistematični internalizator lahko prosto določi količino oziroma količine delnic, v zvezi s katerimi bo dal zavezujočo ponudbo (v nadaljnjem besedilu: ponudbena količina). Te količine morajo ustrezati standardnim tržnim velikostim poslov z delnicami iste kategorije kot delnice, ki so predmet zavezujoče ponudbe.

(3) Zavezujoča ponudba mora vsebovati ponudbeno nakupno oziroma prodajno ceno za vsako količino, ki je predmet te ponudbe. Cena mora odsevati prevladujoče tržne razmere glede delnice, ki je predmet ponudbe.

(4) Sistematični internalizator mora za namen iz drugega stavka drugega odstavka tega člena razvrstiti delnice v kategorije, ki jih določi nadzorni organ države članice upoštevnega trga v skladu z drugim odstavkom 27. člena Direktive 2004/39/ES.



290. člen
(objava, sprememba in umik zavezujočih ponudb)

(1) Sistematični internalizator mora zavezujoče ponudbe objavljati redno in neprekinjeno med običajnim trgovalnim časom.

(2) Sistematični internalizator lahko spremeni svoje zavezujoče ponudbe, če je to potrebno za uskladitev s trenutnimi tržnimi razmerami ali v drugih primerih, določenih s predpisom iz 6. točke prvega odstavka 277. člena tega zakona.

(3) Sistematični internalizator lahko umakne svoje zavezujoče ponudbe, če nastopijo izredne tržne razmere ali druge okoliščine, določene s predpisom iz 6. točke prvega odstavka 277. člena tega zakona.

(4) Sprememba oziroma umik zavezujoče ponudbe ne učinkuje na naročila, ki jih je sistematični internalizator prejel pred objavo spremembe oziroma umika zavezujoče ponudbe.

(5) Zavezujoče ponudbe mora sistematični internalizator objaviti na način, ki je enostavno in na razumni poslovni podlagi dostopen drugim udeležencem trga.



291. člen
(izvrševanje naročil strank sistematičnega internalizatorja)

(1) Pojem »izvršitev naročila stranke« je v tem členu uporabljen v pomenu »sklenitev posla s stranko za lasten račun sistematičnega internalizatorja kot druge pogodbene stranke«.

(2) Če sistematični internalizator prejme naročilo svoje neprofesionalne stranke glede delnic, v zvezi s katerimi ima položaj sistematičnega internalizatorja, mora to naročilo izvršiti za ceno, objavljeno v njegovi zavezujoči ponudbi ob prejemu tega naročila, če je to v skladu z njegovimi obveznostmi, določenimi v 226. do 229. členu tega zakona.

(3) Če sistematični internalizator prejme naročilo svoje profesionalne stranke glede delnic, v zvezi s katerimi ima položaj sistematičnega internalizatorja, mora to naročilo izvršiti za ceno, objavljeno v njegovi zavezujoči ponudbi ob prejemu tega naročila.

(4) Ne glede na tretji odstavek tega člena lahko sistematični internalizator naročilo svoje profesionalne stranke v upravičenih primerih izvrši za ceno, ki je za stranko ugodnejša:

1.      če je ta cena znotraj razpona javno objavljenih cen za to delnico in odseva tržne razmere v zvezi s to delnico ter

2.      če je naročilo večje od običajne velikosti naročil neprofesionalnih strank.

(5) Sistematični internalizator lahko izvrši naročilo svoje profesionalne stranke za ceno, ki je drugačna od cene iz tretjega odstavka tega člena in ne da bi moral upoštevati pogoje iz četrtega odstavka tega člena:

1.      če je predmet naročila nakup oziroma prodaja košarice različnih finančnih instrumentov, ki obsegajo tudi delnice, glede katerih ima položaj sistematičnega internalizatorja, in če naj se to naročilo izvrši kot en sam posel, ali

2.      če naročilo nima značilnosti limitiranega naročila ali naročila, ki se mora izvršiti po trenutni tržni ceni.

(6) Če sistematični internalizator, katerega predmet zavezujoče ponudbe je samo ena ponudbena količina delnic ali količina, ki je manjša od standardne tržne velikosti, prejme naročilo stranke glede količine, ki je večja od njegove ponudbene količine in nižja od standardne tržne velikosti, lahko po lastni izbiri izvrši naročilo tudi v delu, v katerem presega njegovo ponudbeno količino, če ga izvrši za ponudbeno ceno, razen če ga v skladu s četrtim ali petim odstavkom tega člena lahko izvrši za drugačno ceno.

(7) Če sistematični internalizator, katerega predmet zavezujoče ponudbe so različne ponudbene količine, prejme naročilo, katerega velikost je med velikostmi teh ponudbenih količin, in se odloči, da ga bo izvršil, ga mora izvršiti za ponudbeno ceno in ob spoštovanju svojih obveznosti, določenih v 231. in 232. členu tega zakona, razen če ga v skladu s četrtim ali petim odstavkom tega člena lahko izvrši za drugačno ceno.



292. člen
(izbira naslovnikov zavezujočih ponudb)

(1) Sistematični internalizator lahko na podlagi svoje poslovne politike in objektivno nediskriminacijsko določi vlagatelje, ki bodo imeli dostop do njegovih zavezujočih ponudb in tako položaj naslovnikov teh ponudb. S tem namenom mora sprejeti jasne standarde o dostopu do svojih zavezujočih ponudb.

(2) Sistematični internalizator lahko odkloni vstop v poslovno razmerje ali prekine poslovno razmerje z vlagateljem na podlagi poslovnih dejavnikov, kakršni so kreditna boniteta vlagatelja, kreditno tveganje nasprotne stranke in dokončnost poravnav s to stranko.

(3) Sistematični internalizator mora v splošnih pogojih poslovanja določiti pravila sprejemanja in izvrševanja naročil strank, s katerimi mora urediti tudi politiko in način objavljanja svojih zavezujočih ponudb tako, da ustrezno upošteva profesionalno oziroma neprofesionalno naravo strank in da vključuje najmanj:

1.      sredstva in način razkritja oziroma objave zavezujočih ponudb,

2.      standarde in pogoje ter način dostopa do svojih zavezujočih ponudb, vključno z jasnimi merili dostopa,

3.      pogoje, okoliščine in način oblikovanja, sprememb in umika zavezujočih ponudb,

4.      politiko omejevanja poslov, sklenjenih na podlagi njegovih zavezujočih ponudb.



293. člen
(omejitev števila poslov)

(1) Sistematični internalizator lahko zaradi omejitve tveganja izpostavljenosti pri večjem številu poslov nediskriminacijsko omeji število poslov do posamezne stranke, ki jih je z njo zavezan skleniti pod pogoji zavezujoče ponudbe.

(2) Sistematični internalizator lahko zaradi omejitve tveganja izpostavljenosti pri večjem številu poslov nediskriminacijsko in ob spoštovanju svojih obveznosti, določenih v 231. in 232. členu tega zakona, tudi omeji skupno število poslov, ki jih je pod pogoji zavezujoče ponudbe zavezana skleniti z več strankami, katerih naročila prejme ob istem času, če število naročil strank ali skupna količina, ki je predmet teh naročil, znatno presega običajno število oziroma količino.



7.4 Zunajsodno reševanje sporov 

294. člen
(način zunajsodnega reševanja sporov)

(1) Borznoposredniške družbe omogočijo zunajsodno reševanje sporov med borznoposredniškimi družbami in njihovimi neprofesionalnimi strankami iz njihovih medsebojnih pogodbenih razmerij pred neodvisnim subjektom, ki izpolnjuje pogoje in zagotavlja postopek v skladu z določili zakona, ki ureja izvensodno reševanje potrošniških sporov.

(2) Agencija obvesti ESMA o postopkih zunajsodnega reševanja sporov, ki so vzpostavljeni v skladu s prvim odstavkom tega člena.



Komentar: [1]

Podzakonski akti: [2]

295. člen
(pojasnilne obveznosti glede zunajsodnega reševanja sporov)

(1) Borznoposredniška družba mora v vseh prostorih, v katerih posluje s strankami, na vidnem mestu objaviti informacijo o načinu zunajsodnega reševanja sporov in vsako neprofesionalno stranko pred sklenitvijo ustrezne pogodbe o storitvah obvestiti o tej shemi in njenih pravicah v zvezi s tem.

(2) Obvestilo iz prvega odstavka tega člena je lahko v standardizirani obliki.



Podzakonski akti: [1]

8. poglavje: NADZOR NAD OPRAVLJANJEM INVESTICIJSKIH STORITEV IN POSLOV 

9. poglavje: BORZNI TRGI 

10. poglavje: PREPOVEDANA RAVNANJA ZLORABE TRGA TER DRUGE OBVEZNOSTI ZA PREPREČEVANJE IN ODKRIVANJE ZLORAB TRGA 

11. poglavje: PORAVNAVA POSLOV S FINANČNIMI INSTRUMENTI 

12. poglavje: SISTEM JAMSTVA ZA TERJATVE VLAGATELJEV 

13. poglavje: AGENCIJA ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV 

14. poglavje: POSTOPEK ODLOČANJA AGENCIJE V POSAMIČNIH ZADEVAH 

15. poglavje: KAZENSKE DOLOČBE 

16. poglavje: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE