ATVP

ZTFI-F

1. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE 

2. poglavje: PONUDBA VREDNOSTNIH PAPIRJEV JAVNOSTI 

3. poglavje: OBVEZNOSTI RAZKRIVANJA NADZOROVANIH INFORMACIJ 

4. poglavje: OPRAVLJANJE INVESTICIJSKIH STORITEV IN POSLOV 

4.1 Statusni ustroj borznoposredniških družb 

149. člen
(organiziranost kot delniška družba ali družba z omejeno odgovornostjo)

Borznoposredniška družba mora biti organizirana v pravnoorganizacijski obliki delniške družbe, evropske delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo.



Komentar: [1]

150. člen
(uporaba ZGD-1 za borznoposredniške družbe)

(1) Za borznoposredniško družbo se uporabljajo določbe ZGD-1, ki se uporabljajo za delniške družbe, evropske delniške družbe oziroma družbe z omejeno odgovornostjo, če v tem zakonu ni določeno drugače.

(2) Za pridobitev poslovnih deležev in imetnike teh deležev v borznoposredniški družbi, ki je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o pridobitvi delnic in delničarjih borznoposredniške družbe, ki je organizirana kot delniška družba.



Komentar: [1]

151. člen
(dejavnosti borznoposredniške družbe)

(1) Borznoposredniška družba lahko opravlja:

1.      investicijske storitve in posle,

2.      pomožne investicijske storitve in posle,

3.      finančne storitve iz tretje in četrte alineje 2. točke ter iz 3. in 6. točke drugega odstavka 5. člena ZBan-2,

4.      dodatne finančne storitve iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZBan-2 in

5.      skrbniške in druge storitve ali posle, ki imajo glede načina opravljanja in tveganj, ki jim je borznoposredniška družba pri njihovem opravljanju izpostavljena, podobne značilnosti kot storitve in posli iz 1. do 4. točke tega odstavka.

(2) Borznoposredniška družba lahko za investicijske sklade, ki izpolnjujejo pogoje za trženje in prodajo v Republiki Sloveniji, na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 122. člena ZISDU-3 oziroma pooblastila iz prvega odstavka 58. člena ZUAIS opravlja posamezne storitve upravljanja investicijskih skladov iz 99. člena ZISDU-3 oziroma 57. člena ZUAIS.

(3) Za opravljanje storitev iz prejšnjega odstavka se uporablja ZISDU-3, ZUAIS in predpisi, sprejeti na njuni podlagi.

(4) Borznoposredniška družba ne sme opravljati nobenih drugih dejavnosti razen dejavnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena.

(5) Za opravljanje storitev in poslov iz 2. do 5. točke prvega odstavka tega člena mora borznoposredniška družba pridobiti dovoljenje agencije. Za pridobitev, prenehanje in odvzem tega dovoljenja se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju za investicijske storitve in posle.

(6) V register se ne sme vpisati firma, ki vsebuje besede »borznoposredniška družba« oziroma »borzno posredovanje« ali izpeljanke iz teh besed, če oseba ne izpolnjuje pogojev za opravljanje investicijskih storitev in poslov.



Komentar: [3]

Podzakonski akti: [2]

Zakon o bančništvu: [2]

Nadzorni ukrepi: [1]

152. člen
(ustanovni kapital borznoposredniške družbe)

(1) Najnižji znesek ustanovnega kapitala borznoposredniške družbe je 730.000 eurov, če v 153. členu tega zakona ni določeno drugače.

(2) Ustanovni kapital borznoposredniške družbe vključuje eno ali več postavk iz točk (a) do (e) prvega odstavka 26. člena Uredbe 575/2013/EU.



Komentar: [1]

Evropski predpisi: [1]

153. člen
(posebna pravila o osnovnem kapitalu borznoposredniške družbe)

(1) Najnižji znesek ustanovnega kapitala borznoposredniške družbe je 125.000 eurov, če borznoposredniška družba izpolnjuje naslednje pogoje:

-        ni upravičena opravljati investicijskih storitev in poslov iz 3. in 6. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona in

-        je upravičena opravljati eno ali več investicijskih storitev in poslov iz 1., 2. ali 4. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona in če sme sprejeti v hrambo denarno dobroimetje ali finančne instrumente strank.

(2) Najnižji znesek ustanovnega kapitala borznoposredniške družbe je 50.000 eurov, če borznoposredniška družba izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:

-        ni upravičena opravljati investicijskih storitev in poslov iz 3. in 6. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona, in tudi ne sprejeti v hrambo denarnega dobroimetja in finančnih instrumentov strank ali

-        ima položaj lokalnega podjetja iz 4. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU.

(3) Posedovanje pozicij v finančnih instrumentih, ki ne izhajajo iz trgovalne knjige, za namen vlaganja kapitala, se ne šteje za opravljanje investicijskih poslov iz 3. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona.



Komentar: [1]

Evropski predpisi: [1]

153.a člen
(ustanovni kapital male borznoposredniške družbe)

(1) Najnižji znesek ustanovnega kapitala male borznoposredniške družbe je 50.000 eurov.

(2) Mala borznoposredniška družba lahko zahtevani ustanovni kapital nadomesti z zavarovanjem profesionalne odgovornosti, ki krije celotno območje EU, za najnižjo zavarovalno vsoto 1.000.000 eurov za posamezno odškodninsko terjatev in 1.500.000 eurov za vse odškodninske terjatve v posameznem letu.

(3) Mala borznoposredniška družba lahko zahtevani ustanovni kapital zagotovi tudi z ustrezno kombinacijo ustanovnega kapitala in zavarovanjem profesionalne odgovornosti.



153.b člen
(ustanovni kapital male borznoposredniške družbe, ki opravlja storitev zavarovalnega posredovanja)

(1) Najnižji znesek ustanovnega kapitala male borznoposredniške družbe, ki v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo, opravlja storitve zavarovalnega posredovanja in ima sklenjeno pogodbo o zavarovanju poklicne odgovornosti, kakršno za zavarovanje poklicne odgovornosti zavarovalnega posrednika zahteva zakon, ki ureja zavarovalništvo, znaša 25.000 eurov.

(2) Mala borznoposredniška družba iz prejšnjega odstavka lahko zahtevani ustanovni kapital nadomesti z zavarovanjem profesionalne odgovornosti, ki krije celotno območje EU, za najnižjo zavarovalno vsoto 500.000 eurov za posamezno odškodninsko terjatev in 750.000 eurov za vse odškodninske terjatve v posameznem letu.

(3) Mala borznoposredniška družba iz prvega odstavka tega člena lahko zahtevani ustanovni kapital zagotovi tudi z ustrezno kombinacijo ustanovnega kapitala in zavarovanjem profesionalne odgovornosti.



154. člen
(delnice borznoposredniške družbe)

(1) Delnice borznoposredniške družbe se lahko glasijo le na ime.

(2) Delnice borznoposredniške družbe se lahko vplačajo samo v denarju.

(3) Delnice borznoposredniške družbe morajo biti v celoti vplačane pred vpisom ustanovitve oziroma povečanja osnovnega kapitala v sodni register.

(4) Delnice borznoposredniške družbe morajo biti izdane kot nematerializirani vrednostni papir, vpisan v centralnem registru.

(5) Borznoposredniška družba ne sme posredno ali neposredno kreditirati in dajati jamstev za nakup lastnih delnic ali delnic družb, v katerih kapitalu je udeležena z najmanj 20-odstotnim deležem.

(6) Za kreditiranje iz petega odstavka tega člena se štejejo tudi drugi pravni posli, ki so po svojem ekonomskem namenu enaki kreditu.

(7) Peti odstavek tega člena se uporablja tudi za druge finančne instrumente, katerih izdajatelj je borznoposredniška družba oziroma družbe, v katerih je borznoposredniška družba udeležena z najmanj 20-odstotnim deležem, in ki se glede na svoje lastnosti lahko upoštevajo pri izračunu kapitala borznoposredniške družbe.

(8) Drugi odstavek tega člena se ne uporablja:

1.      ob ustanovitvi borznoposredniške družbe ali povečanju njenega osnovnega kapitala zaradi izvedbe združitve ali delitve,

2.      ob povečanju osnovnega kapitala borznoposredniške družbe s stvarnim vložkom, katerega predmet so delnice druge borznoposredniške družbe, če prva za tako povečanje pridobi dovoljenje agencije.

(9) Za dovoljenje iz 2. točke osmega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju za združitev oziroma delitev.



Komentar: [4]

155. člen
(delničarji borznoposredniške družbe)

(1) Za delničarje borznoposredniške družbe se smiselno uporabljajo 59. do 74., 76. do 78. in 266. do 269. členi ZBan-2.

(2) Pri smiselni uporabi določb ZBan-2 iz prejšnjega odstavka se:

1.      namesto pojma »banka« uporablja pojem »borznoposredniška družba«,

2.      namesto pojma »Banka Slovenije« uporablja pojem »agencija«,

3.      pri smiselni uporabi drugega odstavka 65. člena ZBan-2 namesto pojmov »borznoposredniška družba ali družba za upravljanje« uporablja pojem »banka«,

4.      pri smiselni uporabi tretjega odstavka 268. člena ZBan-2 namesto napotila na 339. člen ZBan-2 uporablja napotilo na 545. člen tega zakona.



Komentar: [2]

Podzakonski akti: [1]

Evropski predpisi: [1]

Zakon o bančništvu: [4]

155.a člen
(predpis o kvalificiranih imetnikih)

V povezavi s 155. členom tega zakona agencija predpiše:

1.      podrobnejša merila za presojo primernosti bodočega kvalificiranega imetnika iz 66. člena ZBan-2,

2.      podrobnejšo vsebino dokumentacije in informacij, ki jih je treba priložiti zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža,

3.      podrobnejšo vsebino in način pošiljanja obvestil iz 74. člena ZBan-2.



Komentar: [1]

Podzakonski akti: [1]

Zakon o bančništvu: [1]

156. člen
(izbira sistema upravljanja borznoposredniške družbe)

Borznoposredniška družba lahko izbere dvotirni sistem upravljanja z upravo in nadzornim svetom ali enotirni sistem upravljanja z upravnim odborom.



Komentar: [1]

157. člen
(smiselna uporaba ZBan-1 za organe vodenja in nadzora borznoposredniške družbe)

(1) Za člane oziroma članice uprave in nadzornega sveta (v nadaljnjem besedilu: član uprave oziroma član nadzornega sveta) borznoposredniške družbe z dvotirnim sistemom upravljanja se smiselno uporabljajo 34., 36. do 58. ter 270. do 273. členi ZBan-2 in določbe tega zakona o upravi borznoposredniške družbe.

(2) Za upravni odbor borznoposredniške družbe z enotirnim sistemom upravljanja se smiselno uporabljajo 34., 48. do 58., 270. in 273. členi ZBan-2 ter določbe tega zakona o nadzornem svetu borznoposredniške družbe, za izvršne direktorje oziroma izvršne direktorice (v nadaljnjem besedilu: izvršni direktor) pa tudi 36. do 47., 271. in 272. členi ZBan-2 ter določbe tega zakona o upravi borznoposredniške družbe.

(3) Pri smiselni uporabi določb ZBan-2 iz prvega in drugega odstavka tega člena se:

1.      namesto pojma »banka« uporablja pojem »borznoposredniška družba«,

2.      namesto pojma »Banka Slovenije« uporablja pojem »agencija«,

3.      namesto pojma »bančna skupina« uporablja pojem »investicijska skupina«,

4.      namesto napotila na ZBan-2 uporablja napotilo na ta zakon,

5.      namesto pojma »bančne storitve« uporablja pojem »investicijske storitve in posli«,

6.      namesto pojma »bančni sistem« uporablja pojem »finančni sistem«.

(4) Revizijske komisije iz 49. člena ZBan-2 ni potrebno imenovati borznoposredniški družbi, ki se v skladu z 31.c členom tega zakona šteje za malo in srednje veliko podjetje. Naloge komisije v takšnem primeru izvaja upravljalni organ borznoposredniške družbe, pri čemer predsednik upravljalnega organa ne sem biti predsednik revizijske komisije.



Datum uveljavitve:
10.05.2016

Podzakonski akti: [2]

Zakon o bančništvu: [4]

158. člen
(posebna pravila za upravni odbor borznoposredniške družbe)

(1) Upravni odbor borznoposredniške družbe mora imenovati najmanj dva izvršna direktorja.

(2) Za izvršnega direktorja je lahko imenovana največ polovica članov upravnega odbora borznoposredniške družbe.

(3) Člani upravnega odbora, ki niso izvršni direktorji, ne smejo voditi poslov borznoposredniške družbe.



Komentar: [1]

159. člen
(redna likvidacija borznoposredniške družbe ter prenehanje opravljanja investicijskih storitev in poslov)

(1) Če skupščina borznoposredniške družbe sprejme sklep o prenehanju borznoposredniške družbe in začetku likvidacijskega postopka ali sklep, s katerim se dejavnost borznoposredniške družbe spremeni tako, da ta ne bo več opravljala investicijskih storitev in poslov, se smiselno uporabljajo 79. do 85. člen ZBan-2.

(2) Pri smiselni uporabi določb ZBan-2 iz prvega odstavka tega člena se:

1.      namesto pojma »banka« uporablja pojem »borznoposredniška družba«,

2.      namesto pojma »Banka Slovenije« uporablja pojem »agencija« in

3.      namesto pojma »bančne storitve« uporablja pojem »investicijske storitve in posli«.

(3) Borznoposredniška družba mora v primeru iz prvega odstavka tega člena:

4.      opraviti vsa dejanja, ki so potrebna za prenos:

-  finančnih instrumentov in drugega premoženja strank, ki ga upravlja,

-  vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev strank in

-  drugih storitev, ki jih opravlja za stranke

na drugo osebo, ki je v skladu z 32. členom tega zakona upravičena v Republiki Sloveniji opravljati investicijske storitve in posle,

5.      zagotoviti, da oseba iz 1. točke tega odstavka prevzame:

-  celotno dokumentacijo v zvezi z investicijskimi storitvami in posli, ki jo je bila dolžna voditi borznoposredniška družba, in

-  vse obveznosti in odgovornosti borznoposredniške družbe v zvezi z vodenjem in hranjenem te dokumentacije ter dostopom do te dokumentacije.

(4) Borznoposredniška družba mora v enem mesecu po tem, ko izpolni vse obveznosti iz tretjega odstavka tega člena, agenciji predložiti poročilo, v katerem opiše ukrepe, ki jih je opravila za izpolnitev teh obveznosti, in poročilo s pozitivnim mnenjem pooblaščenega revizorja, da je borznoposredniška družba te obveznosti izpolnila.



Podzakonski akti: [1]

Zakon o bančništvu: [1]

160. člen
(stečaj borznoposredniške družbe)

(1) Za stečaj borznoposredniške družbe se smiselno uporabljajo 318. člen, drugi odstavek 321. člena, 322.a in 326. do 328. člen Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo, 52/11 – popr., 9/11 – ZPlaSS-B, 35/11, 59/11, 85/11, 48/12, 105/12, 56/13, 63/13 – ZS-K, 96/13 in 25/15 – ZBan-2; v nadaljnjem besedilu: ZBan-1), če ni v tretjem in četrtem odstavku tega člena določeno drugače.

(2) Pri smiselni uporabi določb ZBan-1 iz prejšnjega odstavka se:

1.      namesto pojma »banka« uporablja pojem »borznoposredniška družba«, razen kadar se pojem »banka« nanaša na banko prevzemnico,

2.      namesto pojma »zajamčena vloga« uporablja pojem »zajamčena terjatev«,

3.      pri smiselni uporabi prvega odstavka 326. člena ZBan-1 namesto besedila »v petih delovnih dneh po začetku stečajnega postopka« uporablja besedilo »v desetih delovnih dneh po dnevu, ko Banka Slovenije imenuje banko prevzemnico« in namesto besedila »stanje vseh vlog« uporablja besedilo »stanje vseh zajamčenih terjatev vlagateljev iz 461. člena tega zakona in«,

4.      pri smiselni uporabi tretjega odstavka 326. člena ZBan-1 namesto napotila na 316. člen ZBan-1 uporablja napotilo na 467. člen tega zakona in namesto besedila »dne izdaje odločbe iz prvega odstavka 320. člena tega zakona« uporablja besedilo »dan izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka nad borznoposredniško družbo«.

(3) Izvod sklepa o začetku stečajnega postopka sodišče nemudoma vroči tudi agenciji, ki o tem nemudoma obvesti Banko Slovenije.

(4) Banka Slovenije določi banko prevzemnico v treh delovnih dneh po prejemu obvestila agencije iz prejšnjega odstavka.

(5) Borznoposredniška družba v stečaju in banka prevzemnica zapisnik iz prvega odstavka 326. člena ZBan-1 v enakem roku kakor Banki Slovenije posredujeta tudi agenciji.



Zakon o bančništvu: [1]

4.2 Opravljanje investicijskih storitev in poslov borznoposredniških družb 

4.2.1 Splošne določbe 

161. člen
(upravičenost opravljati investicijske storitve in posle)

(1) Borznoposredniška družba sme v Republiki Sloveniji opravljati tiste investicijske in pomožne investicijske storitve in posle, za katere pridobi dovoljenje agencije (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov).

(2) Borznoposredniška družba sme investicijske in pomožne investicijske storitve in posle, ki jih je upravičena opravljati v Republiki Sloveniji po prvem odstavku tega člena, opravljati tudi:

1.      v drugi državi članici: bodisi prek podružnice bodisi neposredno, če so izpolnjeni pogoji, določeni v pododdelku 4.2.3 tega zakona,

2.      v tretji državi: prek podružnice ali neposredno, če so izpolnjeni pogoji, določeni v pododdelku 4.2.4 tega zakona.

(3) Borznoposredniška družba sme pomožne investicijske storitve in posle v posamezni državi opravljati samo v zvezi z opravljanjem investicijskih storitev in poslov v tej državi.



Komentar: [1]

162. člen
(register dovoljenj za opravljanje investicijskih storitev in poslov)

(1) Agencija mora vzpostaviti in redno dopolnjevati register dovoljenj za opravljanje investicijskih storitev in poslov, v katerega se vpisujejo vse:

1.      borznoposredniške družbe, ki jim je agencija izdala dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov, in

2.      banke, ki jim je Banka Slovenije izdala dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov.

(2) Register iz prvega odstavka tega člena mora za vsako borznoposredniško družbo oziroma banko iz prvega odstavka tega člena vsebovati informacije o investicijskih in pomožnih investicijskih storitvah, ki jih je ta oseba upravičena opravljati.

(3) Banka Slovenije mora agencijo obveščati o izdaji ali odvzemu dovoljenj iz 2. točke prvega odstavka tega člena.

(4) Agencija mora zagotoviti javno dostopnost registra iz prvega odstavka tega člena.

(5) Če agencija javno objavi odločbo oziroma povzetek odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanja investicijskih storitev in poslov, ker je v skladu s drugim odstavkom 488. člena tega zakona presodila, da je to potrebno zaradi varstva vlagateljev na trgu finančnih instrumentov, mora agencija v registru iz prvega odstavka tega člena, poleg dejstva odvzema dovoljenja objaviti tudi javno objavljeno odločbo oziroma povzetek odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov.



Komentar: [1]

163. člen
(predpisi o opravljanju investicijskih storitev in poslov)

Agencija predpiše:

1.      podrobnejšo vsebino dokumentacije, ki jo je treba priložiti zahtevam za izdajo dovoljenj, o katerih je pristojna odločati po 4. poglavju tega zakona,

2.      podrobnejše značilnosti storitev in poslov iz 3. točke prvega odstavka 151. člena tega zakona,

3.      podrobnejšo vsebino informacij iz drugega odstavka 170. člena tega zakona.



Podzakonski akti: [3]

4.2.2 Opravljanje investicijskih storitev in poslov v Republiki Sloveniji 

164. člen
(dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov)

(1) Borznoposredniška družba mora pridobiti dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov pred vpisom svoje ustanovitve v sodni register.

(2) Prvi odstavek se smiselno uporablja tudi za vpis spremembe dejavnosti v sodni register.



Komentar: [1]

165. člen
(zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov)

Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov je treba priložiti:

1.      statut oziroma družbeno pogodbo borznoposredniške družbe v obliki overjenega prepisa notarskega zapisa,

2.      poslovni načrt borznoposredniške družbe za prva tri leta poslovanja, ki mora vsebovati:

-  opis poslov, ki jih namerava opravljati,

-  opis ureditve notranjega upravljanja iz 128. člena ZBan-2,

-  opis načina uresničevanja organizacijskih zahtev iz oddelka 7.1 tega zakona,

-  če se zahteva za dovoljenje nanaša na storitve upravljanja MTF, tudi opis načina uresničevanja dodatnih organizacijskih zahtev iz 278. do 284. člena tega zakona,

3.      seznam delničarjev, ki mora za vsakega od njih vključevati osebno ime, stalno ali začasno prebivališče fizične osebe oziroma sedež in firmo pravne osebe ter podatek o številu in deležu delnic, ki jih je prevzel ob ustanovitvi borznoposredniške družbe,

4.      druge dokaze o tem, da so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov, na katere se nanaša zahteva.



Komentar: [1]

Podzakonski akti: [1]

166. člen
(združitev postopka odločanja o dovoljenjih)

Agencija mora hkrati odločiti o naslednjih zahtevah za izdajo dovoljenj:

1.      zahtevi borznoposredniške družbe za izdajo dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov, na katere se zahteva nanaša,

2.      zahtevah bodočih kvalificiranih imetnikov delnic borznoposredniške družbe iz 1. točke tega člena za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža,

3.      zahtevah kandidatov oziroma kandidatk (v nadaljnjem besedilu: kandidat) za člane uprave te borznoposredniške družbe iz 1. točke tega člena za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave borznoposredniške družbe.



Komentar: [1]

167. člen
(odločanje o dovoljenju za opravljanje investicijskih storitev in poslov)

(1) Agencija izda borznoposredniški družbi dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov:

1.      če je statusni ustroj borznoposredniške družbe v skladu z oddelkom 4.1 tega zakona,

2.      če so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenj za pridobitev kvalificiranih deležev vsem kvalificiranim imetnikom,

3.      če so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenj za opravljanje funkcije člana uprave borznoposredniške družbe vsem članom njene uprave, in

4.      če je načrtovana ureditev notranjega upravljanja iz 128. člena ZBan-2 ustrezna in primerna za upravljanje s tveganji, ki jim bo borznoposredniška družba pri opravljanju načrtovanih poslov izpostavljena,

5.      če borznoposredniška družba izpolnjuje organizacijske zahteve iz oddelka 7.1 tega zakona in kadar se zahteva za dovoljenje nanaša na storitve upravljanja MTF, tudi če izpolnjuje dodatne organizacijske zahteve iz 278. do 284. člena tega zakona.

(2) Če načrtovana ureditev notranjega upravljanja iz 128. člena ZBan-2 ni ustrezna oziroma primerna za upravljanje z vsemi tveganji, ki bi jim bila borznoposredniška družba lahko izpostavljena pri opravljanju vseh poslov, obseženih s posameznimi investicijskimi storitvami in posli, lahko agencija omeji dovoljenje za opravljanje teh investicijskih storitev in poslov na določene vrste oziroma obseg poslov ali veže dovoljenje na druge pogoje.

(3) V izreku odločbe o izdaji dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov morajo biti določno navedene vse investicijske ter pomožne investicijske storitve in posli, na katere se dovoljenje nanaša.

(4) Dovoljenja ni mogoče izdati samo za opravljanje pomožnih investicijskih storitev in poslov.



Komentar: [1]

Podzakonski akti: [1]

Zakon o bančništvu: [1]

168. člen
(prenehanje dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov)

(1) Dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov preneha:

1.      če borznoposredniška družba ne začne poslovati v enem letu od izdaje dovoljenja,

2.      če borznoposredniška družba preneha opravljati investicijske storitve in posle za več kot šest mesecev,

3.      z izdajo sklepa pristojnega sodišča o začetku stečajnega postopka oziroma postopka prisilne likvidacije nad borznoposredniško družbo, ali

4.      če borznoposredniška družba v skladu s 159. členom tega zakona preneha opravljati investicijske storitve in posle s predložitvijo poročil iz četrtega odstavka 159. člena tega zakona.

(2) Če nastopi razlog iz prvega odstavka tega člena, izda agencija odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo.

(3) Borznoposredniška družba ne sme več sklepati novih poslov v zvezi z opravljanjem investicijskih storitev in poslov:

1.      v primeru iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena: po roku, s potekom katerega dovoljenje preneha veljati,

2.      v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena: od dneva, ko začne učinkovati začetek stečajnega postopka oziroma postopka prisilne likvidacije nad borznoposredniško družbo,

3.      v primeru iz 4. točke prvega odstavka tega člena: od dneva, ko predloži poročili iz četrtega odstavka 159. člena tega zakona.

(4) Agencija obvesti ESMA o vsakem prenehanju dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov.



Komentar: [1]

169. člen
(dovoljenje za združitev oziroma delitev)

(1) Če je borznoposredniška družba udeležena pri združitvi ali delitvi družb, mora pridobiti dovoljenje agencije za to združitev oziroma delitev.

(2) Za odločanje o dovoljenju za združitev oziroma delitev se smiselno uporabljajo 164. do 167. člen tega zakona.

(3) Če zaradi izvedbe združitve oziroma delitve nastane nova družba, ki bo opravljala investicijske storitve in posle, mora ta pred vpisom združitve oziroma delitve v sodni register pridobiti dovoljenje agencije za opravljanje investicijskih storitev in poslov.

(4) Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi za druga statusna preoblikovanja, pri katerih je udeležena borznoposredniška družba.



Komentar: [1]

4.2.3 Opravljanje investicijskih storitev in poslov v drugi državi članici 

170. člen
(obvestilo o nameri ustanovitve podružnice borznoposredniške družbe v državi članici)

(1) Borznoposredniška družba, ki namerava ustanoviti podružnico v državi članici, mora o tem obvestiti agencijo in navesti državo članico, v kateri jo namerava ustanoviti.

(2) Obvestilu o nameri ustanovitve podružnice mora borznoposredniška družba priložiti naslednje informacije:

1.      poslovni načrt, ki vsebuje tudi vrsto in obseg poslov, ki jih namerava opravljati prek podružnice, ter organizacijski ustroj podružnice, in navedbo, ali namerava podružnica poslovati prek odvisnih borznoposredniških zastopnikov,

2.      naslov v državi članici gostiteljici, na katerem bo mogoče pridobiti dokumentacijo o podružnici,

3.      podatke o osebah, pooblaščenih za vodenje poslov podružnice.

(3) Š;teje se, da obvestilo iz prvega odstavka tega člena obsega zahtevo, da agencija obvestilo s prilogami predloži nadzornemu organu države članice, v kateri namerava borznoposredniška družba ustanoviti podružnico (v nadaljnjem besedilu: zahteva za predložitev obvestila nadzornemu organu države članice).

(4) Če borznoposredniška družba posluje prek odvisnega borznoposredniškega zastopnika s sedežem v drugi državi članici, je ta zastopnik izenačen s podružnico in se za njegovo poslovanje uporabljajo določbe tega zakona o podružnici borznoposredniške družbe v državi članici.



Komentar: [1]

Podzakonski akti: [1]

171. člen
(predložitev obvestila nadzornemu organu države članice)

(1) Agencija zavrne zahtevo za predložitev obvestila nadzornemu organu države članice, če ob upoštevanju obsega in vrste poslov, ki jih namerava borznoposredniška družba opravljati prek podružnice, obstaja utemeljen dvom o ustreznosti organizacije in upravljanja podružnice oziroma finančnega položaja borznoposredniške družbe.

(2) Če agencija ne zavrne zahteve po prvem odstavku tega člena, mora v dveh mesecih po prejemu obvestila borznoposredniške družbe s prilogami iz 170. člena tega zakona to obvestilo s prilogami predložiti nadzornemu organu države članice in o tem obvestiti borznoposredniško družbo.

(3) Hkrati z obvestilom iz drugega odstavka tega člena mora agencija nadzornemu organu države članice predložiti tudi:

1.      podatke o višini kapitala borznoposredniške družbe in kapitalski ustreznosti ter

2.      ustrezne podrobnosti o sistemu jamstva za terjatve vlagateljev v Republiki Sloveniji.

(4) Če agencija v roku iz drugega odstavka tega člena ne obvesti borznoposredniške družbe o predložitvi obvestila nadzornemu organu države članice oziroma ji vroči odločbe o zavrnitvi zahteve za predložitev tega obvestila, se šteje, da je zahtevo za predložitev obvestila zavrnila.



Komentar: [1]

172. člen
(začetek poslovanja podružnice v državi članici)

Borznoposredniška družba lahko začne opravljati posle prek podružnice:

1.      z dnem, ko prejme obvestilo nadzornega organa države članice o pogojih, v skladu s katerimi mora zaradi zaščite javnih koristi opravljati posle v državi članici, ali

2.      po dveh mesecih od dneva, ko je nadzorni organ države članice prejel obvestilo agencije v skladu s 171. členom tega zakona, če do poteka tega roka ne prejme obvestila nadzornega organa države članice iz 1. točke tega člena.



Komentar: [1]

173. člen
(obvestilo o spremembah glede podružnice v državi članici)

(1) Če namerava borznoposredniška družba spremeniti katero koli dejstvo ali okoliščino iz drugega odstavka 170. člena tega zakona, mora o tem obvestiti Agencijo en mesec pred izvedbo take spremembe. Agencija mora o tem obvestiti nadzorni organ države članice.

(2) Za spremembo iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 170. do 172. člen tega zakona, le da se roki skrajšajo na en mesec.



Komentar: [1]

174. člen
(neposredno opravljanje investicijskih storitev in poslov v državi članici)

(1) Borznoposredniška družba, ki namerava začeti neposredno opravljati investicijske storitve in posle v državi članici, mora o tem obvestiti agencijo in navesti državo članico, v kateri jih namerava začeti neposredno opravljati. Obvestilu mora priložiti poslovni načrt z opisom vrste in obsega nameravanih poslov v tej državi članici ter navedbo, ali bo v tej državi članici uporabljala odvisne borznoposredniške zastopnike.

(2) Če namerava borznoposredniška družba poslovati prek odvisnih borznoposredniških zastopnikov, mora agencija na zahtevo nadzornega organa države članice iz prvega odstavka tega člena brez nepotrebnega odlašanja sporočiti podatke o teh zastopnikih.

(3) Agencija mora obvestilo borznoposredniške družbe iz prvega odstavka tega člena v enem mesecu po prejemu s prilogo predložiti nadzornemu organu države članice in o tem obvestiti borznoposredniško družbo.

(4) Borznoposredniška družba lahko začne neposredno opravljati investicijske storitve in posle, navedene v obvestilu iz prvega odstavka tega člena, v državi članici z dnem, ko nadzorni organ te države članice prejme obvestilo agencije iz prvega odstavka tega člena.

(5) Prvi do četrti odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi za vsako spremembo podatkov, navedenih v obvestilu iz prvega odstavka tega člena.



Komentar: [1]

175. člen
(posebna pravila za MTF)

(1) Borznoposredniška družba ali borza, ki je v Republiki Sloveniji upravičena upravljati MTF ter namerava omogočiti oddaljeni dostop in uporabo tega sistema osebam s sedežem v drugi državi članici, mora o tem obvestiti agencijo.

(2) Agencija mora obvestilo iz prvega odstavka tega člena v enem mesecu po prejemu predložiti državi članici, na katero se nanaša.

(3) Agencija mora na zahtevo nadzornega organa države članice iz prvega odstavka tega člena temu brez nepotrebnega odlašanja sporočiti podatke o članih oziroma udeležencih MTF, na katerega se nanaša obvestilo iz prvega odstavka tega člena.

(4) Borznoposredniška družba ali borza iz prvega odstavka tega člena lahko omogoči oddaljeni dostop in uporabo tega sistema osebam s sedežem v drugi državi članici, ko nadzorni organ te države članice prejme obvestilo iz drugega odstavka tega člena.



Komentar: [1]

4.2.4 Opravljanje investicijskih storitev in poslov v tretji državi 

176. člen
(podružnica borznoposredniške družbe v tretji državi)

(1) Borznoposredniška družba sme investicijske in pomožne investicijske storitve in posle v tretji državi opravljati samo prek podružnice.

(2) Borznoposredniška družba mora za ustanovitev podružnice v tretji državi pridobiti dovoljenje agencije za ustanovitev te podružnice (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za ustanovitev podružnice borznoposredniške družbe v tretji državi).

(3) Za dovoljenje za ustanovitev podružnice borznoposredniške družbe v tretji državi se smiselno uporabljajo prvi in drugi odstavek 170. člena, prvi odstavek 171. člena in 173. člen tega zakona.

(4) Agencija lahko zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice borznoposredniške družbe v tretji državi tudi, če je ob upoštevanju predpisov države, v kateri jo borznoposredniška družba namerava ustanoviti oziroma ob upoštevanju prakse pri izvajanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora v skladu s tem zakonom.



Komentar: [1]

177. člen
(neposredno opravljanje investicijskih poslov v tretji državi)

(1) Ne glede na prvi odstavek 176. člena tega zakona sme borznoposredniška družba investicijske posle poslovanja s finančnimi instrumenti za svoj račun iz 3. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona v tretji državi opravljati tudi neposredno.

(2) O nameri neposrednega opravljanja poslov mora borznoposredniška družba obvestiti agencijo.

(3) Za obvestilo iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporablja prvi odstavek 174. člena tega zakona.



Komentar: [1]

4.3 Opravljanje investicijskih storitev in poslov investicijskih podjetij držav članic 

178. člen
(opravljanje investicijskih storitev in poslov investicijskih podjetij držav članic)

(1) Investicijsko podjetje države članice sme investicijske storitve in posle, ki jih je upravičeno opravljati v državi članici svojega sedeža, in s tem povezane pomožne investicijske storitve in posle opravljati tudi v Republiki Sloveniji bodisi prek podružnice bodisi neposredno pod pogoji, določenimi v tem zakonu.

(2) Za investicijsko podjetje države članice, ki opravlja investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji, se uporabljajo:

1.      določbe 7. poglavja tega zakona v obsegu, kot se z njimi v slovenski pravni red prenašajo določbe Direktive 2004/39/ES,

2.      določbe drugih zakonov, ki zaradi zaščite javnih koristi urejajo varstvo potrošnikov, preprečevanje pranja denarja oziroma druga področja in ki se uporabljajo za borznoposredniške družbe v Republiki Sloveniji, in

3.      določbe predpisov, izdanih v zvezi z izvrševanjem določb zakonov iz 1. in 2. točke tega odstavka.

(3) Za investicijsko podjetje države članice, ki opravlja investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji prek podružnice, se uporabljajo tudi:

1.      drugi odstavek 89. člena in 92. člen ZBan-2 v zvezi s 196. členom tega zakona,

2.      462. člen tega zakona,

3.      394. in 395. člena Uredbe 575/2013/EU v delu, v katerem se nanašata na poročila in informacije, potrebne za statistične namene, ter

4.      določbe predpisov, izdanih v zvezi z izvrševanjem določb zakonov iz 1. in 2. točke tega odstavka.



Komentar: [1]

179. člen
(opravljanje investicijskih storitev in poslov prek podružnice)

(1) Investicijsko podjetje države članice sme ustanoviti podružnico v Republiki Sloveniji ter začeti opravljati investicijske storitve in posle prek te podružnice s potekom dveh mesecev od dneva, ko agencija od nadzornega organa države članice sedeža tega investicijskega podjetja prejme obvestilo in priloge z vsebino iz prvega in drugega odstavka 170. člena ter iz tretjega odstavka 171. člena tega zakona.

(2) Če namerava investicijsko podjetje države članice v zvezi s svojo podružnico v Republiki Sloveniji spremeniti katero od dejstev oziroma okoliščin iz drugega odstavka 170. člena tega zakona, mora o tem obvestiti agencijo en mesec pred izvedbo take spremembe.

(3) Terjatve vlagateljev pri podružnici investicijskega podjetja države članice so vključene v sistem jamstva za terjatve vlagateljev v državi članici sedeža investicijskega podjetja.

(4) Podružnica investicijskega podjetja države članice se lahko za dopolnitev ravni oziroma obsega jamstva, ki presega raven oziroma višino zajamčene terjatve v sistemu jamstva za terjatve vlagateljev v državi članici njenega sedeža, vključi v sistem zajamčenih terjatev v Republiki Sloveniji.

(5) Če investicijsko podjetje države članice posluje prek odvisnega borznoposredniškega zastopnika s sedežem v Republiki Sloveniji, je ta zastopnik izenačen s podružnico in se za njegovo poslovanje uporabljajo določbe tega zakona o podružnici investicijskega podjetja države članice.



Komentar: [1]

180. člen
(neposredno opravljanje investicijskih storitev in poslov)

(1) Investicijsko podjetje države članice sme začeti neposredno opravljati investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji, ko agencija od nadzornega organa države članice sedeža tega investicijskega podjetja prejme obvestilo in priloge z vsebino iz prvega odstavka 174. člena tega zakona.

(2) Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za vsako spremembo podatkov, navedenih v obvestilu iz prvega odstavka 174. člena tega zakona.



Komentar: [1]

181. člen
(posebna pravila za MTF)

Investicijsko podjetje ali upravljavec organiziranega trga, ki je v državi članici svojega sedeža upravičen upravljati MTF, lahko omogoči oddaljeni dostop in uporabo tega sistema osebam s sedežem v Republiki Sloveniji, ko agencija prejme obvestilo nadzornega organa te države članice z vsebino iz prvega odstavka 175. člena tega zakona.



Komentar: [1]

Podzakonski akti: [1]

4.4 Opravljanje investicijskih storitev in poslov investicijskih podjetij tretjih držav 

182. člen
(opravljanje investicijskih storitev in poslov investicijskega podjetja tretje države)

Investicijsko podjetje tretje države sme v Republiki Sloveniji opravljati investicijske storitve in posle samo prek podružnice pod pogoji, določenimi v tem zakonu.



Komentar: [1]

183. člen
(dovoljenje za ustanovitev podružnice investicijskega podjetja tretje države)

(1) Investicijsko podjetje tretje države lahko v Republiki Sloveniji ustanovi podružnico, če pridobi dovoljenje agencije za ustanovitev podružnice (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za ustanovitev podružnice investicijskega podjetja tretje države).

(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice investicijskega podjetja tretje države je treba priložiti:

1.      izpisek iz sodnega oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za matično investicijsko podjetje,

2.      statut oziroma druga ustrezna pravila matičnega investicijskega podjetja,

3.      podatke o članih organov vodenja in nadzora matičnega investicijskega podjetja,

4.      revidirana poslovna poročila matičnega investicijskega podjetja za zadnja tri leta poslovanja,

5.      če iz izpiska iz 2. točke niso razvidni podatki o imetnikih delnic matičnega investicijskega podjetja: ustrezno listino, ki verodostojno izkazuje imetnike delnic in njihove deleže pri upravljanju tega podjetja,

6.      izpisek iz sodnega oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za pravne osebe, ki so imetnice kvalificiranih deležev v matičnem investicijskem podjetju,

7.      opis investicijskih storitev in poslov, ki jih bo opravljala podružnica ter poslovni načrt za prva tri leta poslovanja,

8.      dovoljenje nadzornega organa matičnega investicijskega podjetja za ustanovitev podružnice oziroma izjavo tega organa, da dovoljenje po predpisih države tega podjetja ni potrebno,

9.      izjavo investicijskega podjetja tretje države, da bo podružnica vodila vso dokumentacijo, ki se nanaša na njeno poslovanje, v slovenskem jeziku ter jo hranila na svojem sedežu in vodila ločene računovodske izkaze v skladu s tem zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanimi predpisi,

10.   podrobnejši opis sistema jamstva za terjatve vlagateljev, ki se uporablja v državi sedeža matičnega investicijskega podjetja,

11.   drugo dokumentacijo, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali je podružnica kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna opravljati investicijske storitve in posle, na katere se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja.

(3) Agencija lahko kot pogoj za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice investicijskega podjetja tretje države zahteva, da matično investicijsko podjetje v Republiki Sloveniji deponira neki denarni znesek oziroma drugo ustrezno finančno premoženje oziroma predloži drugo ustrezno zavarovanje kot jamstvo za poravnavo obveznosti iz poslov, sklenjenih v Republiki Sloveniji.

(4) Agencija izda dovoljenje za ustanovitev podružnice investicijskega podjetja tretje države, če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga in dokumentacije, priložene zahtevi za izdajo dovoljenja, presodi, da je podružnica finančno, upravljavsko, organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljena za poslovanje v skladu s tem zakonom.

(5) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice investicijskega podjetja tretje države, če je ob upoštevanju predpisov države sedeža matičnega investicijskega podjetja oziroma ob upoštevanju prakse te države pri uporabi in izvajanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora v skladu s tem zakonom.

(6) Investicijsko podjetje tretje države, ki je pridobilo dovoljenje za ustanovitev podružnice, lahko v Republiki Sloveniji prek podružnice opravlja tiste investicijske storitve in posle, katerih opis je priložilo zahtevi iz drugega odstavka tega člena.

(7) Če namerava investicijsko podjetje tretje države v Republiki Sloveniji prek podružnice začeti opravljati tudi druge investicijske storitve in posle, katerih opisa ni priložilo zahtevi iz drugega odstavka tega člena, mora predhodno pridobiti dodatno dovoljenje agencije za opravljanje teh storitev.

(8) Za dodatno dovoljenje iz sedmega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 7. in 11. točka drugega odstavka ter četrti in peti odstavek tega člena.



Komentar: [1]

Podzakonski akti: [1]

184. člen
(uporaba določb)

(1) Za investicijsko podjetje tretje države, ki je v Republiki Sloveniji ustanovilo podružnico, se uporabljata drugi odstavek 89. člena in 92. člen ZBan-2 v zvezi s 196. členom tega zakona.

(2) Za investicijsko podjetje iz prvega odstavka tega člena oziroma njegovo podružnico in za poslovodje te podružnice se uporabljajo:

1.      5., 6., 7., 9., 10., 11. in 15. poglavje tega zakona,

2.      določbe drugih zakonov, ki se uporabljajo za borznoposredniške družbe s sedežem v Republiki Sloveniji,

3.      v primeru iz tretjega odstavka 185. člena tega zakona: 12. poglavje tega zakona,

4.      določbe predpisov, izdanih v zvezi z izvrševanjem določb zakonov iz 1. do 3. točke tega odstavka.

(3) Za poslovodje podružnice se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o upravi borznoposredniške družbe.

(4) Agencija odvzame dovoljenje za ustanovitev podružnice investicijskega podjetja tretje države tudi:

1.      če je nadzorni organ sedeža tega podjetja matičnemu investicijskemu podjetju odvzel dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov,

2.      če podružnica v primeru iz tretjega odstavka 185. člena tega zakona ne izpolnjuje obveznosti iz naslova jamstva za terjatve vlagateljev.



Komentar: [1]

Evropski predpisi: [1]

Zakon o bančništvu: [1]

185. člen
(sistem jamstva za terjatve vlagateljev pri podružnici investicijskega podjetja tretje države)

(1) Podružnica investicijskega podjetja tretje države je vključena v sistem jamstva za terjatve vlagateljev v državi, v kateri ima sedež njeno matično investicijsko podjetje.

(2) Raven in obseg jamstva za terjatve vlagateljev pri podružnici investicijskega podjetja tretje države ne sme presegati ravni in obsega, določenega s tem zakonom.

(3) Če sistem jamstva za terjatve vlagateljev v državi, v kateri ima sedež investicijsko podjetje tretje države, ne obstaja oziroma je obseg tega jamstva manjši kot v Republiki Sloveniji, se mora podružnica tega investicijskega podjetja vključiti v sistem jamstva za terjatve v Republiki Sloveniji. Način in obseg vključitve podružnice investicijskega podjetja tretje države v sistem jamstva za terjatve v Republiki Sloveniji določi agencija z dovoljenjem za ustanovitev podružnice.



Komentar: [1]

4.5 Borzni posredniki 

186. člen
(pogoji za opravljanje poslov borznega posrednika)

(1) Kandidat za borznega posrednika lahko zahteva izdajo dovoljenja za vse ali nekatere od naslednjih vrst poslov borznega posrednika:

1.      izvrševanje naročil strank,

2.      investicijsko svetovanje in

3.      gospodarjenje s finančnimi instrumenti strank.

(2) Za pridobitev dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika mora kandidat za borznega posrednika izpolnjevati naslednje pogoje:

1.      da ima najmanj enoletne delovne izkušnje iz poslovanja s finančnimi instrumenti,

2.      da je uspešno opravil preizkus strokovnega znanja za tiste vrste poslov borznega posrednika, ki so predmet zahteve za izdajo dovoljenja,

3.      da ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper premoženje oziroma zoper gospodarstvo na kazen zapora več kot treh mesecev, ki še ni izbrisana.

(3) Agencija za vsako vrsto poslov iz prvega odstavka tega člena predpiše program in način opravljanja preizkusa strokovnega znanja iz 2. točke drugega odstavka tega člena.

(4) Agencija lahko izda dovoljenje državljanu države članice EU ali Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) namesto na podlagi opravljenega preizkusa iz 2. točke drugega odstavka tega člena tudi na podlagi dokazil o pridobljenih strokovnih znanjih, ki so jih izdali uradni organi države članice ali OECD, če iz predloženih dokazil izhaja enak raven znanja, kot se zahteva za uspešno opravljen preizkus iz 2. točke drugega odstavka tega člena.

(5) Agencija lahko za izvajanje preizkusov strokovnega znanja iz 2. točke drugega odstavka tega člena in za presojo strokovnih znanj iz prejšnjega odstavka pooblasti gospodarsko interesno združenje, v katero se združujejo borzni člani, ki bo izvajalo te preizkuse v njenem imenu in za njen račun.

(6) V izreku odločbe o izdaji dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika morajo biti določno navedene vrste poslov iz prvega odstavka tega člena, na katere se dovoljenje nanaša.



Komentar: [1]

Podzakonski akti: [1]

187. člen
(dovoljenje za opravljanje poslov borznega posrednika)

(1) Agencija izda dovoljenje za opravljanje poslov borznega posrednika, če kandidat za borznega posrednika izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 186. člena tega zakona in če ne obstajajo okoliščine iz tretjega odstavka tega člena.

(2) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika, če kandidat za borznega posrednika ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka 186. člena tega zakona.

(3) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika tudi, če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja, da bi bilo zaradi storitev in poslov, ki jih opravlja, ali zaradi ravnanj, ki jih je storil, lahko ogroženo poslovanje borznoposredniške družbe v skladu s 7. poglavjem tega zakona.



Komentar: [1]

188. člen
(pravila ravnanja borznih posrednikov)

(1) Borzni posrednik mora pri opravljanju poslov, zajetih v investicijskih storitvah, ki jih za svoje stranke opravlja borznoposredniška družba, ravnati v skladu:

1.      s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi,

2.      z drugimi zakoni, ki urejajo opravljanje investicijskih storitev in poslov, in

3.      s pravili in standardi stroke opravljanja investicijskih storitev.

(2) Borzni posrednik ne sme priporočati nakupa ali prodaje finančnih instrumentov zgolj zaradi pridobitve provizije.



Komentar: [1]

189. člen
(odvzem dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika)

(1) Agencija odvzame dovoljenje za opravljanje poslov borznega posrednika:

1.      če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov,

2.      če borzni posrednik stori prepovedano ravnanje zlorabe trga iz 10. poglavja tega zakona,

3.      če huje krši druge obveznosti, določene s predpisi in pravili iz prvega odstavka 188. člena tega zakona,

4.      če je pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja iz 3. točke drugega odstavka 186. člena tega zakona.

(2) Kršitev obveznosti iz 3. točke prvega odstavka tega člena ima značilnosti hujše kršitve:

1.      če borzni posrednik stori kršitev enakih značilnosti že drugič v petletnem obdobju ali

2.      če je zaradi kršitve stranki borznoposredniške družbe ali drugi osebi nastala škoda.



Komentar: [1]

190. člen
(pogojni odvzem dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika)

(1) Z odločbo o odvzemu dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika lahko agencija hkrati izreče, da se odvzem ne bo izvedel, če borzni posrednik v preizkusnem obdobju, ki ga določi agencija, in ki ne sme biti krajše od šestih mesecev in ne daljše od dveh let, šteto od dneva izdaje odločbe, ne bo storil nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje ali izreči opomin.

(2) Agencija prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje odvzame, če borzni posrednik v preizkusnem obdobju stori novo kršitev, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje ali izreči opomin.



Komentar: [1]

191. člen
(opomin)

Agencija izreče borznemu posredniku opomin, če krši obveznosti, določene s predpisi ali pravili iz prvega odstavka 188. člena tega zakona, in ni pogojev za odvzem dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika.



Komentar: [1]

5. poglavje: UPRAVLJANJE BORZNOPOSREDNIŠKE DRUŽBE S TVEGANJI 

6. poglavje: POSLOVNE KNJIGE IN LETNO POROČILO BORZNOPOSREDNIŠKE DRUŽBE 

7. poglavje: PRAVILA POSLOVANJA PRI OPRAVLJANJU INVESTICIJSKIH STORITEV IN POSLOV 

8. poglavje: NADZOR NAD OPRAVLJANJEM INVESTICIJSKIH STORITEV IN POSLOV 

9. poglavje: BORZNI TRGI 

10. poglavje: PREPOVEDANA RAVNANJA ZLORABE TRGA TER DRUGE OBVEZNOSTI ZA PREPREČEVANJE IN ODKRIVANJE ZLORAB TRGA 

11. poglavje: PORAVNAVA POSLOV S FINANČNIMI INSTRUMENTI 

12. poglavje: SISTEM JAMSTVA ZA TERJATVE VLAGATELJEV 

13. poglavje: AGENCIJA ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV 

14. poglavje: POSTOPEK ODLOČANJA AGENCIJE V POSAMIČNIH ZADEVAH 

15. poglavje: KAZENSKE DOLOČBE 

16. poglavje: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE