ATVP

ZTFI-F

1. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE 

2. poglavje: PONUDBA VREDNOSTNIH PAPIRJEV JAVNOSTI 

3. poglavje: OBVEZNOSTI RAZKRIVANJA NADZOROVANIH INFORMACIJ 

3.1 Temeljna pravila o obveznostih javnih družb 

99. člen
(javna družba)

Javna družba je izdajatelj, katerega vrednostni papirji so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici.



Komentar: [2]

100. člen
(nastanek in prenehanje obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij)

(1) Obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij, določene v 3. poglavju tega zakona, nastanejo z uvrstitvijo vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu.

(2) Obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij, določene v 3. poglavju tega zakona, prenehajo:

1.      v zvezi z dolžniškimi vrednostnimi papirji, z uvrstitvijo katerih v trgovanje na organiziranem trgu so nastale: z zapadlostjo vseh obveznosti, ki so vsebovane v teh vrednostnih papirjih,

2.      v zvezi z vsemi vrednostnimi papirji, z uvrstitvijo katerih v trgovanje na organiziranem trgu so nastale: z umikom teh vrednostnih papirjev iz trgovanja na vseh organiziranih trgih v EU.



Komentar: [3]

101. člen
(sklep o umiku delnic z organiziranega trga)

(1) Skupščina javne družbe s sedežem v Republiki Sloveniji lahko sprejme sklep o umiku delnic ali drugih lastniških vrednostnih papirjev iz trgovanja na organiziranem trgu (v nadaljnjem besedilu: sklep o umiku delnic z organiziranega trga).

(2) Za sprejetje sklepa o umiku delnic z organiziranega trga je potrebna večina, ki vključuje najmanj 3/4 osnovnega kapitala družbe oziroma višja večina, če tako določa statut družbe. Pri izračunu kapitalske večine se od osnovnega kapitala odštejejo lastne delnice.

(3) Objava umika delnic z organiziranega trga je kot predmet dnevnega reda skupščine iz prvega odstavka tega člena pravilna le, če vključuje izjavo družbe, s katero ta delničarjem, ki nasprotujejo temu umiku, z zapisnikom ponudi, da bo prevzela njihove delnice za plačilo primerne denarne odpravnine.

(4) V sklepu o umiku delnic z organiziranega trga se navede firma družbe in opredelijo druge značilnosti, ki so nujne za izvedbo tega umika.

(5) Vsak delničar, ki je na skupščini ugovarjal sklepu o umiku delnic z organiziranega trga, lahko zahteva, da družba od njega prevzame delnice za plačilo primerne denarne odpravnine. To pravico ima tudi delničar, ki se skupščine ni udeležil, ker mu je bila udeležba protipravno preprečena, ali če skupščina ni bila pravilno sklicana ali če predmet odločanja na njej ni bil pravilno objavljen.

(6) Sklepa skupščine o umiku delnic z organiziranega trga ni mogoče izpodbijati z razlogom, da denarna odpravnina, ki jo ponudi družba, ni primerna ali da sploh ni bila ponujena.

(7) Za pravico do denarne odpravnine iz petega odstavka tega člena se smiselno uporablja 603. člen ZGD-1. Če je bila proti sklepu o umiku delnic z organiziranega trga vložena tožba za izpodbijanje ali ugotovitev ničnosti, začne teči rok za vložitev predloga za določitev primerne denarne odpravnine od dneva pravnomočnosti sodbe, s katero je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek, ali od dneva umika tožbe.

(8) Sklep o umiku delnic z organiziranega trga se vpiše v sodni register in začne učinkovati:

1.      če je bil sprejet z večino, ki je vključevala najmanj 9/10 osnovnega kapitala družbe: z vpisom tega sklepa v sodni register, razen če je v sklepu določeno, da začne učinkovati šele s potekom določenega roka po dnevu vpisa tega sklepa v sodni register,

2.      v drugih primerih: s potekom dveh let od vpisa tega sklepa v sodni register.

(9) Javna družba mora o vpisu sklepa o umiku delnic z organiziranega trga v sodni register obvestiti borzo oziroma upravljavca drugega organiziranega trga, na katerem se iz trgovanja umaknejo delnice na podlagi sklepa o umiku delnic z organiziranega trga, naslednji delovni dan po prejemu tega sklepa.

(10) Prvi do deveti odstavek tega člena se uporabljajo tudi:

1.      če se delnice umaknejo iz trgovanja na enem organiziranem trgu in uvrstijo v trgovanje na drugem organiziranem trgu ali

2.      če se delnice umaknejo iz trgovanja na enem od več organiziranih trgov, na katere so uvrščene.

(11) Prvi do deseti odstavek tega člena se smiselno uporabljajo za umik dolžniških vrednostnih papirjev iz trgovanja na organiziranem trgu, pri čemer:

1.      se namesto pojma »skupščina« uporablja pojem »zasedanje imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določne izdaje«,

2.      se namesto pojma »statut družbe« uporablja pojem »prospekt oziroma, kadar v skladu z 41. členom tega zakona prospekt ni obvezen, pogoji izdaje«,

3.      se namesto pojma »delnice« uporablja pojem »dolžniški vrednostni papirji«,

4.      se namesto pojma »lastniški vrednostni papirji« uporablja pojem »dolžniški vrednostni papirji«,

5.      se namesto pojma »osnovni kapital« uporablja pojem »vsota vseh obveznosti, vsebovanih v dolžniških vrednostnih papirjih določene izdaje«,

6.      se namesto pojma »delničar« uporablja pojem »imetnik dolžniškega vrednostnega papirja«,

7.      se namesto pojma »vpis v sodni register« uporablja pojem »javna objava notarskega zapisnika z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje«,

8.      se v zvezi z osmim odstavkom tega člena sklep o umiku dolžniških vrednostnih papirjev z organiziranega trga ne vpiše v sodni register, ampak javna družba javno objavi notarski zapisnik z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje, ki vsebuje sklep o umiku dolžniških vrednostnih papirjev z organiziranega trga pri čemer slednji začne učinkovati, ko je za to podano soglasje javne družbe ter:

-  če je bil sprejet z večino, ki je vključevala najmanj 9/10 vsote vseh obveznosti, vsebovanih v dolžniških vrednostnih papirjih določene izdaje: z javno objavo notarskega zapisnika z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje, razen če je v sklepu določeno, da začne učinkovati šele s potekom določenega roka po dnevu javne objave notarskega zapisnika z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje,

-  v drugih primerih: s potekom šestih mesecev od javne objave notarskega zapisnika z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje,

9.      v zvezi z devetim odstavkom tega člena, javna družba o objavi notarskega zapisnika z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje, ki vsebuje sklep o umiku dolžniških vrednostnih papirjev z organiziranega trga, obvesti borzo oziroma upravljavca drugega organiziranega trga, na katerem se iz trgovanja umaknejo dolžniški vrednostni papirji na podlagi sklepa o umiku dolžniških vrednostnih papirjev z organiziranega trga, naslednji delovni dan po objavi tega notarskega zapisnika z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje,

10.   se za sklic zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje smiselno uporablja 295. člen ZGD-1, pri čemer se smiselno uporabljajo pojmi, kakor so navedeni v tem odstavku,

11.   se za pravico do denarne odpravnine uporabijo določbe iz prospekta oziroma iz pogojev izdaje, v kolikor so pogoji glede denarne odpravnine v prospektu oziroma v pogojih izdaje določeni drugače kot to določa ta člen,

12.   se osmi, deveti in smiselno deseti odstavek tega člena ter 8. do 10. točka tega odstavka uporabljajo le, če prospekt oziroma pogoji izdaje ne določajo drugače.



Komentar: [3]

102. člen
(uporaba 3. poglavja)

(1) 3. poglavje tega zakona se uporablja za razkrivanje nadzorovanih informacij javnih družb, katerih matična država članica je Republika Slovenija.

(2) Matična država članica javne družbe v zvezi z izdajo dolžniških vrednostnih papirjev, ki se glasijo na znesek, manjši od 1.000 eurov ali znesek v drugi valuti, ki je skoraj enak 1.000 eurov, in v zvezi z izdajo delnic je:

1.      če ima javna družba položaj osebe države članice: država članica, v kateri ima registriran sedež,

2.      če ima javna družba položaj osebe tretje države: država članica, ki jo izbere javna družba med državami članicami, v katerih so njeni vrednostni papirji sprejeti v trgovanje.

(3) Matična država članica javne družbe v zvezi z izdajo drugih vrednostnih papirjev, razen izdaj iz drugega odstavka tega člena, je tista država članica, ki jo med naslednjimi državami članicami izbere javna družba:

1.      država članica, v kateri ima javna družba registriran svoj sedež, ali

2.      katera koli država članica, na območju katere so vrednostni papirji javne družbe uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu.

(4) Javna družba lahko za svojo matično državo članico izbere samo eno državo članico.

(5) Javna družba mora obvestilo o izbiri matične države članice objaviti na način, določen s tem zakonom za objavo nadzorovanih informacij.

(6) Javna družba mora o izbiri matične države članice obvestiti:

1.      če ima javna družba sedež v Republiki Sloveniji, agencijo,

2.      pristojni nadzorni organ matične države članice in

3.      pristojne nadzorne organe držav članic gostiteljic.

(7) Izbira Republike Slovenije kot matične države članice po 2. točki drugega odstavka tega člena ostane veljavna, razen če:

1.      javna družba izbere drugo matično državo po devetem odstavku tega člena in

2.      svojo izbiro razkrije v skladu s petim in šestim odstavkom tega člena.

(8) Izbira Republike Slovenije kot matične države članice po tretjem odstavku tega člena učinkuje najmanj tri leta od dneva, ko javna družba obvesti agencijo o tej izbiri, razen če so pred potekom tega obdobja:

1.      vsi vrednostni papirji javne družbe umaknjeni iz trgovanja na vseh organiziranih trgih v EU, ali

2.      je javna družba izbrala drugo matično državo po drugem ali devetem odstavku tega člena.

(9) Za javno družbo, katere vrednostni papirji:

1.      niso več uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu matične države članice na podlagi 2. točke drugega odstavka ali tretjega odstavka tega člena in

2.      so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ene ali več drugih držav članic, je nova matična država članica javne družbe:

-  država članica, v kateri ima javna družba registriran sedež, ali

-  država članica, ki jo javna družba izbere med državami članicami, v katerih so njeni vrednostni papirji uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu.

(10) Če javna družba v treh mesecih od datuma, ko so njeni vrednostni papirji uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ob prvi ponudbi javnosti, ne razkrije svoje matične države članice na podlagi 2. točke drugega odstavka ali tretjega odstavka tega člena:

1.      je matična država država članica, v kateri so vrednostni papirji javne družbe uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu, ali

2.      so matične države države članice, v katerih so vrednostni papirji javne družbe uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu, dokler javna družba ne izbere in razkrije ene same matične države članice.

(11) Država članica gostiteljica je država članica, na območju katere so vrednostni papirji izdajatelja uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu, če se razlikuje od matične države članice izdajatelja.

(12) Če so vrednostni papirji, glede katerih je matična država članica javne družbe druga država članica, uvrščeni samo v trgovanje na borznem trgu, se za javno družbo, ki je izdajatelj teh vrednostnih papirjev, oziroma osebo, ki je zahtevala njihovo uvrstitev v trgovanje na borznem trgu, uporablja 136. člen tega zakona.



Komentar: [6]

Podzakonski akti: [1]

103. člen
(izjeme od uporabe 3. poglavja)

(1) 3. poglavje tega zakona se ne uporablja za enote kolektivnih naložbenih podjemov razen podjemov zaprtega tipa.

(2) Za Republiko Slovenijo in za regionalno oziroma lokalno skupnost kot izdajatelja vrednostnih papirjev se ne uporabljajo drugi do šesti odstavek 131. člena tega zakona.

(3) 109. do 113. členi, 115. in 116. člen tega zakona se ne uporabljajo za naslednje javne družbe:

1.      javne družbe, ki imajo položaj:

-  države članice,

-  organa regionalne ali lokalne oblasti države članice,

-  javne mednarodne organizacije, katerih članica je ena ali več držav članic,

-  Evropske centralne banke ali centralne banke države članice,

-  Evropskega instrumenta za finančno stabilnost (v nadaljnjem besedilu: EFSF), ki je bil ustanovljen z okvirnim sporazumom o družbi EFSF in katerega koli drugega mehanizma, vzpostavljenega zaradi ohranitve finančne stabilnosti Evropske monetarne unije z zagotavljanjem začasne finančne pomoči državam članicam, katerih valuta je euro,

2.      javne družbe, ki so od vrednostnih papirjev, uvrščenih v trgovanje na organiziranem trgu, izdale samo dolžniške vrednostne papirje, ki se vsak glasi na znesek najmanj 100.000 eurov ali znesek v drugi valuti, ki je najmanj enakovreden 100.000 eurom,

3.      javne družbe, ki so od vrednostnih papirjev, uvrščenih v trgovanje na organiziran trg EU pred 31. decembrom 2010, izdale samo dolžniške vrednostne papirje, od katerih se vsak glasi na znesek najmanj 50.000 eurov ali znesek v drugi valuti, ki je najmanj enakovreden 50.000 eurom, do preteka obdobja veljavnosti teh dolžniških vrednostnih papirjev.



Komentar: [2]

104. člen
(delničar, odvisna družba in obvladujoča oseba)

(1) Delničar je vsaka fizična ali pravna oseba zasebnega ali javnega prava, ki je neposredno ali posredno zakoniti imetnik:

1.      delnic javne družbe v svojem imenu in za svoj račun,

2.      delnic javne družbe v svojem imenu in za račun druge fizične ali pravne osebe,

3.      potrdil o deponiranju delnic.

(2) V primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena se imetnik potrdil o deponiranju, ki predstavljajo delnice, šteje za imetnika teh delnic.

(3) Odvisna družba je pravna oseba:

1.      v kateri ima druga oseba večino glasovalnih pravic,

2.      v kateri je druga oseba delničar ali družbenik oziroma družbenica (v nadaljnjem besedilu: družbenik) in ima pravico imenovati ali razrešiti večino članov organa vodenja ali nadzora,

3.      v kateri je druga oseba delničar ali družbenik in sama nadzoruje večino glasovalnih pravic, v skladu z dogovorom, sklenjenim z drugimi delničarji ali družbeniki, ali

4.      v kateri ima druga oseba pravico izvajati prevladujoč vpliv ali dejansko izvaja prevladujoč vpliv.

(4) Druga oseba iz tretjega odstavka tega člena je obvladujoča oseba odvisne družbe.

(5) Pri presoji, ali ima oseba položaj obvladujoče osebe po 2. točki tretjega odstavka tega člena, se pravicam iz delnic, katerih imetnik je ta oseba za svoj račun, prištejejo pravice, katerih imetnik je:

1.      druga odvisna družba te osebe in

2.      druga oseba, ki ima delnice za račun te osebe.



105. člen
(pragovi pomembnega deleža)

(1) Pragovi pomembnega deleža so deleži glasovalnih pravic v posamezni javni družbi, ki pripadajo posameznemu delničarju ter predstavljajo 5, 10, 15, 20, 25 odstotkov, 1/3, 50 ali 75 odstotkov vseh glasovalnih pravic v tej javni družbi.

(2) Kot osnova za ugotavljanje pomembnega deleža se upoštevajo vse delnice javne družbe z glasovalno pravico, vključno z lastnimi delnicami in delnicami, pri katerih je uresničevanje glasovalne pravice omejeno po zakonu ali po statutu družbe v skladu z zakonom.



Komentar: [1]

106. člen
(nadzorovana informacija)

Nadzorovana informacija je vsaka informacija, ki jo mora razkriti javna družba ali druga oseba, ki je zahtevala uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu brez soglasja javne družbe:

1.      po 3. poglavju tega zakona,

2.      kot notranjo informacijo v skladu s 386. členom tega zakona ali

3.      po predpisih druge države članice, sprejetih zaradi prenosa Direktive 2004/109/ES v pravni red te države članice ali na podlagi prvega odstavka 3. člena Direktive 2004/109/ES.



Komentar: [1]

Podzakonski akti: [1]

107. člen
(elektronsko sredstvo)

Elektronsko sredstvo je elektronska oprema za obdelavo podatkov, ki vključuje digitalno kompresijo, shranjevanje in pošiljanje podatkov z uporabo žic, radijskih valov, optičnih tehnologij ali katerega koli drugega načina prenosa elektromagnetnega valovanja.



108. člen
(predpis o nadzorovanih informacijah)

(1) Agencija predpiše podrobnejša pravila za izbiro Republike Slovenije kot države članice javne družbe po 2. točki drugega odstavka ali po tretjem odstavku 102. člena tega zakona in druga podrobnejša merila za uporabo 3. poglavja tega zakona.

(2) Agencija mora s predpisom iz prvega odstavka tega člena ustrezno upoštevati uredbo ali ustrezno prenesti ureditev v drugem izvedbenem predpisu, ki ga Komisija izda na podlagi tretjega odstavka 2. člena Direktive 2004/109/ES.



Podzakonski akti: [1]

3.2 Obveznosti glede objave letnega in polletnega poročila 

109. člen
(uporaba ZGD-1 in direktiv EU za letno poročilo in revizorjevo poročilo)

(1) Če ima javna družba sedež v Republiki Sloveniji, se za njeno letno in konsolidirano letno poročilo ter revizorjevo poročilo, ki jih mora objaviti v skladu z oddelkom 3.2 tega zakona, uporablja osmo poglavje I. dela ZGD-1.

(2) Če ima javna družba sedež v drugi državi članici ali v tretji državi, mora njeno letno in konsolidirano letno poročilo ter revizorjevo poročilo, ki jih mora objaviti v skladu z oddelkom 3.2 tega zakona, ustrezati naslednjim zahtevam:

1.      če mora družba sestaviti konsolidirano računovodsko poročilo po Direktivi 83/349/EGS, mora njeno računovodsko poročilo vsebovati konsolidirane računovodske izkaze, sestavljene v skladu z Uredbo 1606/2002/ES, letno poročilo nadrejene družbe v skupini pa mora biti sestavljeno v skladu s pravom države sedeža nadrejene družbe,

2.      če družba ni zavezana h konsolidaciji, mora njeno revidirano računovodsko poročilo vsebovati računovodske izkaze in pojasnila k tem izkazom, sestavljene v skladu s pravom države njenega sedeža,

3.      računovodsko poročilo mora biti revidirano v skladu z 51. in 51.a členom Direktive 78/660/EGS, in če je družba zavezana h konsolidaciji, tudi v skladu s 37. členom Direktive 83/349/EGS,

4.      poslovno poročilo mora biti sestavljeno v skladu s 46. členom Direktive 78/660/EGS in če je družba zavezana h konsolidaciji tudi v skladu s 36. členom Direktive 83/349/EGS.

(3) Če je javna družba po 56. členu ZGD-1 oziroma po 1. točki drugega odstavka tega člena zavezana h konsolidaciji, se pravila o obveznostih v zvezi z letnim in polletnim poročilom, določenih v oddelku 3.2 tega zakona, uporabljajo tudi za obveznosti v zvezi s konsolidiranim letnim oziroma polletnim poročilom.



110. člen
(obveznost objave letnega poročila in revizorjevega poročila)

(1) Javna družba mora objaviti svoje letno poročilo najpozneje v štirih mesecih po koncu poslovnega leta in mora zagotoviti, da ostane javno dostopno najmanj deset let po njegovi objavi, če ni s predpisom iz 116. člena tega zakona določeno drugačno obdobje javne dostopnosti.

(2) Letno poročilo mora vsebovati:

1.      revidirano računovodsko poročilo,

2.      poslovno poročilo in

3.      izjavo članov poslovodstva in drugih oseb javne družbe, ki so odgovorni za sestavo letnega poročila in katerih imena in položaj v javni družbi mora biti jasno razkrit, da je po njihovem najboljšem vedenju:

-  računovodsko poročilo sestavljeno v skladu z ustreznim okvirom računovodskega poročanja ter da daje resničen in pošten prikaz sredstev in obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida družbe in morebitnih drugih družb, vključenih v konsolidacijo kot celote, in

-  v poslovno poročilo vključen pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganja, ki so jim družba in morebitne druge družbe, vključene v konsolidacijo, kot celota izpostavljene.

(3) Hkrati z objavo letnega poročila mora javna družba na način iz prvega odstavka tega člena objaviti tudi revizorjevo poročilo, ki ga je podpisal revizor, odgovoren za revidiranje letnega poročila družbe.



Komentar: [5]

111. člen
(objava sprejetja letnega poročila)

(1) Če letnega poročila do roka iz prvega odstavka 110. člena tega zakona še ni sprejel pristojni organ družbe, mora javna družba v navedenem roku objaviti letno poročilo, ki ga je sestavilo poslovodstvo družbe, in na to v objavi opozoriti.

(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena mora javna družba v 15 dneh po dnevu, ko letno poročilo sprejme njen pristojni organ, objaviti tudi sprejeto letno poročilo. Če pristojni organ družbe pri sprejetju letnega poročila ni spremenil letnega poročila, ki ga je sestavilo poslovodstvo družbe, lahko družba namesto ponovne objave celotnega letnega poročila objavi samo informacijo, da je pristojni organ družbe sprejel letno poročilo z vsebino, v kateri ga je sestavilo poslovodstvo družbe.



Komentar: [1]

Podzakonski akti: [1]

112. člen
(obveznost objave polletnega poročila)

Javna družba mora objaviti svoje polletno poročilo za prvih šest mesecev poslovnega leta takoj, ko je to mogoče, in ne pozneje kakor v treh mesecih po koncu tega obdobja. Javna družba mora zagotoviti, da njeno polletno poročilo ostane javno dostopno najmanj deset let po objavi.



Komentar: [2]

113. člen
(vsebina polletnega poročila)

(1) Polletno poročilo mora vsebovati:

1.      povzetek računovodskega poročila,

2.      vmesno poslovno poročilo ter

3.      izjavo članov poslovodstva in drugih oseb javne družbe, ki so odgovorni za sestavo polletnega poročila in katerih imena in položaj v javni družbi morajo biti jasno razkriti, da je po njihovem najboljšem vedenju:

-  povzetek računovodskega poročila sestavljen v skladu z ustreznim okvirom računovodskega poročanja ter da daje resničen in pošten prikaz sredstev in obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida družbe in morebitnih drugih družb vključenih v konsolidacijo kot celote in

-  v vmesno poslovno poročilo vključen pošten prikaz informacij iz šestega odstavka tega člena.

(2) Če je javna družba po 56. členu ZGD-1 oziroma po 1. točki drugega odstavka 109. člena tega zakona zavezana h konsolidaciji, mora biti povzetek računovodskega poročila sestavljen v skladu z ustreznim mednarodnim računovodskim standardom o vmesnem finančnem poročanju, sprejetem po postopku iz 6. člena Uredbe 1606/2002/ES.

(3) Povzetek polletnega računovodskega poročila javnih družb, ki niso javne družbe iz drugega odstavka tega člena, mora vsebovati najmanj:

1.      povzetek bilance stanja,

2.      povzetek izkaza poslovnega izida in

3.      prilogo s pojasnili k izkazoma iz 1. in 2. točke tega odstavka.

(4) Pri sestavi povzetka bilance stanja in povzetka izkaza poslovnega izida mora družba upoštevati enaka načela pripoznavanja in vrednotenja, kot jih mora upoštevati pri sestavi letnega računovodskega poročila.

(5) Vmesno poslovno poročilo mora vsebovati vsaj opis vseh pomembnejših poslovnih dogodkov, ki so nastopili v prvih šestih mesecih po koncu prejšnjega poslovnega leta, in njihovega vpliva na povzetek računovodskega poročila, vključno z opisom bistvenih vrst tveganja in negotovosti v zvezi s preostalimi šestimi meseci tekočega poslovnega leta.

(6) Vmesno poslovno poročilo javne družbe, ki je izdala delnice, mora vsebovati tudi opis pomembnih poslov s povezanimi osebami, sestavljen v skladu z ustreznim računovodskim standardom.

(7) Če je bilo polletno računovodsko poročilo revidirano, mora javna družba hkrati z objavo polletnega poročila na način iz 112. člena tega zakona objaviti revizorjevo poročilo. Prvi stavek tega odstavka se smiselno uporablja tudi za revizorjev pregled.

(8) Če polletno računovodsko poročilo ni bilo predmet revidiranja ali pregleda, mora biti v polletnem poročilu to izrecno navedeno.



Komentar: [4]

Evropski predpisi: [1]

114. člen
(poročanje določenih javnih družb o plačilih vladam)

Javna družba iz prvega odstavka 70.b člena ZGD-1 mora v skladu z drugim do petim odstavkom 70.b člena ZGD-1 objaviti konsolidirano poročilo o plačilih vladam najpozneje šest mesecev po koncu vsakega poslovnega leta in zagotoviti, da je javno dostopno še najmanj deset let po objavi.



Komentar: [2]

115. člen
(odgovornost za pravilno izpolnitev obveznosti javne družbe)

(1) Člani organov vodenja in nadzora javne družbe morajo zagotoviti, da javna družba pravilno izpolnjuje obveznosti, določene v oddelku 3.2 ter v 128. členu tega zakona.

(2) Javna družba in člani njenih organov vodenja in nadzora solidarno odgovarjajo vlagateljem za škodo, ki jim nastane zaradi nepravilne izpolnitve obveznosti iz prvega odstavka tega člena.

(3) Javna družba ali član oziroma članica njenega organa vodenja ali nadzora (v nadaljnjem besedilu: član organa vodenja ali nadzora) se odškodninske odgovornosti iz drugega odstavka tega člena lahko razbremeni, če dokaže, da je v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti iz prvega odstavka tega člena ravnal v skladu z ustrezno profesionalno skrbnostjo.



Komentar: [2]

116. člen
(predpisi o objavi letnih in polletnih poročil)

(1) Agencija lahko predpiše:

1.      ustrezno drugačno obdobje javne dostopnosti letnih poročil po prvem odstavku 110. člena tega zakona, če je to potrebno zaradi uskladitve z uredbo ali drugim izvedbenim predpisom iz drugega odstavka tega člena,

2.      podrobnejše tehnične pogoje, pod katerimi mora letno in polletno poročilo ostati dostopno javnosti,

3.      značilnosti revizorjevega pregleda,

4.      najmanjši obseg povzetka polletnega računovodskega poročila javnih družb iz tretjega odstavka 113. člena tega zakona,

5.      način priprave letnih računovodskih poročil javnih družb v enotni elektronski obliki poročanja.

(2) Agencija mora s predpisom iz prvega odstavka tega člena ustrezno upoštevati uredbo ali ustrezno prenesti ureditev v drugem izvedbenem predpisu, ki ga izda Komisija na podlagi šestega in sedmega odstavka 4. člena ali šestega odstavka 5. člena Direktive 2004/109/ES.



Komentar: [2]

3.3 Obveznosti glede informacij o pomembnih deležih v javni družbi, katere delnice so uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu 

117. člen
(uporaba oddelkov 3.3 in 3.5)

(1) Oddelek 3.3 tega zakona se uporablja za javne družbe, katerih delnice so uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu.

(2) Oddelka 3.3 in 3.5 tega zakona se smiselno uporabljata tudi za nejavne družbe iz drugega odstavka 4. člena ZPre-1.

(3) Centralna klirinškodepotna družba mora agenciji do 15. januarja vsakega leta poslati seznam družb, ki so izdale delnice kot nematerializirani vrednostni papir, vpisan v centralnem registru, in ki imajo na zadnji dan preteklega leta najmanj 250 delničarjev.

(4) Ne glede na prvi odstavek 118. člena in prvi odstavek 119. člena tega zakona mora član organa vodenja ali nadzora družbe iz prvega ali drugega odstavka tega člena s sedežem v Republiki Sloveniji obveščati družbo o vsaki spremembi deleža glasovalnih pravic v tej družbi, tudi če s tako spremembo ne doseže ali preseže posameznega praga pomembnega deleža ali se s tako spremembo njegov delež ne zmanjša pod posamezen prag. Za obveščanje se smiselno uporabljata 123. in 134. člen tega zakona.

(5) Za obveznosti oseb iz četrtega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe oddelka 3.3 tega zakona o obveznosti delničarjev in imetnikov delniških opcij, za objavo spremembe deleža glasovalnih pravic iz četrtega odstavka tega člena pa se smiselno uporabljajo določbe oddelka 3.3 tega zakona o objavi obvestil o spremembi pomembnih deležev.

(6) Javno družbo mora o spremembi pomembnih deležev obvestiti tudi oseba, ki na podlagi vsote glasovalnih pravic iz prvega odstavka 118. člena ter 119. in 120. člena tega zakona doseže ali preseže posamezen prag pomembnega deleža ali se njegov delež zmanjša pod posamezen prag pomembnega deleža.

(7) Za obveščanje iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljata 123. in 134. člen tega zakona, pri čemer mora biti število glasovalnih pravic navedeno ločeno za primere iz prvega odstavka 118. člena ter ločeno za primere iz 119. in 120. člena tega zakona.



Komentar: [5]

118. člen
(obveznost delničarjev obveščati javno družbo o spremembi pomembnih deležev)

(1) Delničar mora obvestiti javno družbo, če doseže ali preseže posamezen prag pomembnega deleža ali se njegov delež zmanjša pod posamezen prag pomembnega deleža, na podlagi enega od naslednjih dejstev:

1.      na podlagi pravnih poslov razpolaganja z delnicami ali drugih pravnih poslov, katerih posledica je sprememba deleža glasovalnih pravic, ali

2.      na podlagi korporacijskih dejanj javne družbe ali drugih pravnih dejstev iz 126. člena tega zakona.

(2) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja:

1.      za delnice, ki so bile pridobljene izključno za poravnavo znotraj običajno kratkega poravnalnega obdobja, in

2.      za delnice, katerih imetnik je depozitar v zvezi z opravljanjem storitev hrambe, če lahko iz teh delnic uresničuje glasovalne pravice samo na podlagi navodil, ki mu jih da oseba, za račun katere jih hrani, v pisni obliki ali z uporabo elektronskega načina.

(3) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za pridobitve in odsvojitve delnic, s katerimi vzdrževalec trga pri opravljanju poslov vzdrževanja trga preseže petodstotni prag pomembnega deleža ali se njegov delež zmanjša pod petodstotni prag pomembnega deleža, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

1.      vzdrževalec trga ima dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov agencije oziroma drugega pristojnega nadzornega organa države članice in

2.      vzdrževalec trga ne posega v poslovodenje javne družbe in tudi ne izvaja vpliva na javno družbo za nakup teh delnic ali kritje njihove nakupne cene.

(4) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za glasovalne pravice iz trgovalne knjige banke ali investicijskega podjetja na podlagi trgovalne knjige, kakor jo ureja Uredba 575/2013/EU, če:

1.      delež glasovalnih pravic iz trgovalne knjige ne presega 5 % in

2.      se glasovalne pravice iz delnic iz trgovalne knjige ne uveljavijo ali kako drugače uporabijo za poseganje v poslovodenje javne družbe.

(5) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za glasovalne pravice iz delnic, pridobljenih za stabilizacijo finančnih instrumentov v skladu z Uredbo 2273/2003, če se glasovalne pravice iz teh delnic ne uveljavijo ali kako drugače uporabijo za poseganje v poslovodenje javne družbe.



Komentar: [4]

Podzakonski akti: [2]

119. člen
(obveznost imetnikov finančnih instrumentov obveščati o spremembi pomembnih deležev)

(1) Javno družbo mora o spremembah pomembnih deležev na podlagi pravnih dejstev iz prvega odstavka 118. člena tega zakona obveščati tudi imetnik:

1.      finančnih instrumentov, ki vsebujejo enostransko oblikovalno upravičenje, z uresničitvijo katerega imetnik doseže sklenitev pogodbe, katere predmet je pridobitev že izdanih delnic javne družbe z glasovalno pravico, in

2.      finančnih instrumentov, ki niso zajeti v prejšnji točki ter se nanašajo na delnice in imajo podoben gospodarski vpliv kakor ga imajo finančni instrumenti iz prejšnje točke, ne glede na to, ali dajejo pravico do fizične poravnave ali ne.

(2) Za finančni instrument iz prejšnjega odstavka se šteje:

1.      prenosljivi vrednostni papir,

2.      opcija,

3.      terminska pogodba,

4.      menjalni posel,

5.      dogovor o terminski obrestni meri,

6.      pogodba na razliko in

7.      vse druge pogodbe ali dogovori, ki imajo podoben gospodarski vpliv in jih je mogoče poravnati fizično ali v gotovini.

(3) Drugi, tretji in četrti odstavek 118. člena, 122. člen ter tretji odstavek 123. člena tega zakona se smiselno uporabljajo glede obveznosti imetnikov finančnih instrumentov iz prvega odstavka tega člena obveščati o spremembi pomembnih deležev iz prvega odstavka tega člena.



Komentar: [2]

Podzakonski akti: [1]

120. člen
(obveznost drugih oseb obveščati javno družbo o spremembi pomembnih deležev)

Javno družbo mora o spremembah pomembnih deležev na podlagi pravnih dejstev iz prvega odstavka 118. člena tega zakona obveščati tudi oseba (v nadaljnjem besedilu: zavezanec za obveščanje) v obsegu, v katerem je upravičena pridobiti ali razpolagati ali uresničevati glasovalne pravice iz delnic v enem od teh primerov ali kombinaciji teh primerov:

1.      glasovalnih pravic, katerih imetnik je tretja oseba, s katero je zavezanec za obveščanje sklenil pogodbo, ki pogodbeni stranki zavezuje, da z usklajenim uresničevanjem glasovalnih pravic, katerih imetnici sta, izvajata trajno skupno politiko upravljanja javne družbe,

2.      glasovalnih pravic, katerih imetnik je tretja oseba, s katero je zavezanec za obveščanje sklenil pogodbo, na podlagi katere je na tretjo osebo odplačno začasno prenesel uresničevanje teh pravic,

3.      glasovalnih pravic, vsebovanih v delnicah, ki so začasno prenesene zavezancu za obveščanje kot zavarovanje, če nadzoruje te pravice in izrazi namero, da jih bo uresničeval,

4.      glasovalnih pravic, vsebovanih v delnicah, glede katerih ima zavezanec za obveščanje pravico užitka,

5.      glasovalnih pravic, ki jih ima ali jih lahko uresničuje v pomenu iz 1. do 4. točke tega člena odvisna družba zavezanca za obveščanje,

6.      glasovalnih pravic, vsebovanih v delnicah, ki so v hrambi pri zavezancu za obveščanje in ki jih ta lahko uresničuje po lastni presoji, če ne prejme ustreznih navodil delničarjev,

7.      glasovalnih pravic, katerih imetnik je tretja oseba v svojem imenu in za račun zavezanca za obveščanje,

8.      glasovalnih pravic, ki jih zavezanec za obveščanje lahko uresničuje kot pooblaščenec oziroma pooblaščenka (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec) in ki jih ta lahko uresničuje po lastni presoji, če ne prejme ustreznih navodil od delničarjev.



Komentar: [1]

121. člen
(izjeme pri obveznosti obveščanja za članice ESCB)

(1) Obveznosti iz prvega odstavka 118. člena in iz 3. točke 120. člena tega zakona ne nastanejo, če so delnice prenesene članici ESCB pri opravljanju njenih nalog osrednje monetarne oblasti, vključno z delnicami, prenesenimi članici ESCB na podlagi zastave, posla začasne prodaje ali odkupa ali podobnega posla za zagotovitev likvidnosti za namene monetarne politike ali znotraj plačilnega sistema.

(2) Prvi odstavek tega člena se uporablja samo za posle, ki trajajo krajše obdobje, če se glasovalne pravice iz delnic, ki so predmet teh poslov, ne uresničujejo.



122. člen
(druge izjeme)

(1) Pri presoji, ali je bil dosežen oziroma presežen prag pomembnega deleža, družba, ki je nadrejena družbi za upravljanje, deležem glasovalnih pravic iz 118. in 120. člena tega zakona, katerih imetnik je sama, ni dolžna prištevati deležev kolektivnih naložbenih podjemov ali drugih naložb, ki jih pod pogoji, določenimi v Direktivi 2009/65/ES, upravlja družba za upravljanje, če družba za upravljanje uresničuje glasovalne pravice iz teh deležev neodvisno od nadrejene družbe.

(2) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja, če:

1.      je nadrejena družba ali tej podrejena družba imetnik delnic z glasovalno pravico, ki jih upravlja družba za upravljanje, in

2.      družba za upravljanje ne more uresničevati glasovalnih pravic iz teh delnic po lastni presoji, temveč samo po neposrednih ali posrednih navodilih nadrejene družbe ali tej podrejene družbe.

(3) Pri presoji, ali je bil dosežen oziroma presežen prag pomembnega deleža, družba, nadrejena investicijskemu podjetju, ki je v skladu s tem zakonom oziroma Direktivo 2004/39/ES upravičeno opravljati investicijske storitve in posle, deležem glasovalnih pravic iz 118. in 120. člena tega zakona, katerih imetnik je sama, ni dolžna prištevati deležev iz naložb v delnice z glasovalno pravico, ki jih upravlja to investicijsko podjetje pri opravljanju storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti v pomenu, opredeljenem v četrtem odstavku 8. člena tega zakona, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.      investicijsko podjetje ima ustrezno dovoljenje pristojnega nadzornega organa za opravljanje investicijske storitve gospodarjenja s finančnim instrumenti iz 4. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona in

2.      investicijsko podjetje:

-  bodisi lahko uresničuje glasovalne pravice iz naložb v delnice z glasovalno pravico samo na podlagi navodil, ki mu jih da stranka, za račun katere gospodari z njimi, v pisni obliki ali z uporabo elektronskega sredstva,

-  bodisi je z uporabo ustreznih ukrepov zagotovilo ustrezne pogoje, enakovredne pogojem, določenim v Direktivi 2009/65/ES, da se storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti opravljajo neodvisno od drugih storitev in poslov, ki jih opravlja investicijsko podjetje, in

3.      investicijsko podjetje uresničuje glasovalne pravice neodvisno od nadrejene družbe.

(4) Tretji odstavek tega člena se ne uporablja, če:

1.      je nadrejena družba ali tej podrejena družba imetnik delnic z glasovalno pravico, ki jih upravlja investicijsko podjetje, in

2.      investicijsko podjetje ne more uresničevati glasovalnih pravic iz teh delnic po lastni presoji, temveč samo po neposrednih ali posrednih navodilih nadrejene družbe ali tej podrejene družbe.



Komentar: [1]

Podzakonski akti: [1]

123. člen
(postopek obveščanja o spremembi pomembnih deležev)

(1) Obvestilo o spremembi pomembnih deležev iz prvega odstavka 118. člena in iz 120. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o spremembi pomembnih deležev), mora vsebovati:

1.      skupni delež glasovalnih pravic po spremembi, ki je predmet obvestila,

2.      če je javna družba izdala več razredov delnic z glasovalno pravico, tudi: skupni delež glasovalnih pravic za vsak razred teh delnic,

3.      če se imetništvo uresničuje prek odvisnih družb, tudi: zaporedje povezave do teh odvisnih družb,

4.      dan, na katerega je bil prag pomembnega deleža, ki je predmet obvestila, dosežen ali presežen, ali se je delež, ki je predmet obvestila, zmanjšal pod ta prag,

5.      osebno ime, davčno številko, stalno ali začasno prebivališče fizične osebe oziroma sedež in firmo pravne osebe:

-  delničarja, tudi če ta v primerih iz 120. člena tega zakona ni upravičen uresničevati glasovalnih pravic, in

-  v primerih iz 120. člena tega zakona tudi zavezanca za obveščanje, ki je upravičen uresničevati glasovalne pravice za račun delničarja iz prejšnje alinee.

(2) Delničar oziroma zavezanec za obveščanje mora javni družbi poslati obvestilo o spremembi pomembnih deležev takoj, ko je mogoče, in najpozneje četrti trgovalni dan po dnevu:

1.      ko je izvedel za pridobitev oziroma odsvojitev delnic ali za možnost uresničevanja glasovalnih pravic ali ko bi za ta dejstva lahko izvedel, ne glede na to, kdaj so nastopili pravni učinki pridobitve oziroma odsvojitve delnic ali možnosti uresničevanja glasovalnih pravic, oziroma

2.      ko je izvedel za pravno dejstvo iz 2. točke prvega odstavka 118. člena tega zakona.

(3) Delničar oziroma zavezanec za obveščanje je oproščen obveznosti obveščanja, če je obvestilo poslala njegova nadrejena družba ali nadaljnja nadrejena družba te družbe.

(4) Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi za obveznosti imetnikov delniških opcij iz 119. člena tega zakona.



Komentar: [2]

Podzakonski akti: [2]

124. člen
(objava informacij o spremembi pomembnih deležev)

(1) Javna družba mora objaviti informacije iz obvestila o spremembi pomembnih deležev takoj, ko je mogoče, in najpozneje tretji trgovalni dan po prejemu obvestila.

(2) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja, če se informacija iz obvestila o spremembi pomembnega deleža objavi v sistemu za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij iz 137. člena tega zakona najpozneje tretji trgovalni dan po prejemu obvestila.



Komentar: [1]

Podzakonski akti: [1]

125. člen
(objava informacij glede lastnih delnic javne družbe)

Javna družba mora objaviti informacijo o spremembi deleža lastnih delnic:

1.      če neposredno ali prek osebe, ki deluje v svojem imenu in za račun javne družbe, pridobi ali odsvoji lastne delnice in

2.      če zaradi take pridobitve oziroma odsvojitve delež glasovalnih pravic iz lastnih delnic javne družbe doseže ali preseže pet ali deset odstotkov vseh delnic javne družbe z glasovalno pravico oziroma se zmanjša pod enega od teh pragov.



Komentar: [1]

Podzakonski akti: [1]

126. člen
(objave glede sprememb skupnega števila delnic z glasovalno pravico)

Za izračun pragov pomembnega deleža po 105. členu tega zakona mora javna družba ob koncu vsakega meseca, v katerem se je zaradi korporacijskega dejanja javne družbe ali drugega pravnega dejstva spremenilo skupno število delnic z glasovalno pravico, na katere je razdeljen osnovni kapital javne družbe, ali skupno število glasovalnih pravic, ki izhajajo iz teh delnic, objaviti informacijo o tej spremembi in o novem skupnem številu glasovalnih pravic.



Komentar: [1]

Podzakonski akti: [1]

127. člen
(predpis o informacijah o pomembnih deležih)

(1) Agencija predpiše:

1.      podrobnejša merila za presojo nastopa obveznosti in izjem iz 118. člena tega zakona,

2.      v zvezi z obvestili in informacijami o spremembi pomembnih deležev:

-  določi standardni obrazec obvestila o spremembi pomembnih deležev,

-  opredeli način določitve koledarja trgovalnih dni,

-  podrobneje določi primere, v katerih mora delničar ali zavezanec za obveščanje obvestiti javno družbo o spremembi pomembnega deleža,

-  podrobneje določi merila za presojo, kdaj bi delničar ali zavezanec za obveščanje lahko zvedel za pridobitev oziroma odtujitev,

-  podrobneje določi merila za uporabo izjem iz 122. člena tega zakona,

3.      v zvezi z obveznostmi imetnikov finančnih instrumentov:

-  podrobnejše značilnosti finančnih instrumentov iz prvega odstavka 119. člena tega zakona in način izračunavanja skupnega deleža glasovalnih pravic za presojo pragov pomembnega deleža,

-  podrobnejše značilnosti finančnih instrumentov iz prvega odstavka 119. člena tega zakona glede izpolnjevanja naročila oziroma zahteve delničarja, da trguje kako drugače kakor za lastni račun,

-  podrobnejša pravila o vsebini obvestila iz prvega odstavka 119. člena tega zakona z določitvijo standardiziranega obrazca obvestila,

-  podrobnejša pravila o rokih in naslovniku obvestila,

4.      podrobnejša pravila o objavi informacij glede lastnih delnic javne družbe.

(2) Agencija mora s predpisom iz prvega odstavka tega člena ustrezno upoštevati uredbo ali ustrezno prenesti ureditev v drugem izvedbenem predpisu, ki ga izda Komisija na podlagi šestega b in sedmega odstavka 9. člena, osmega odstavka 12. člena, drugega odstavka 13. člena ali drugega odstavka 14. člena Direktive 2004/109/ES.



Podzakonski akti: [1]

3.4 Druge obveznosti javne družbe 

128. člen
(obveznost objave informacij o spremembah vsebine pravic iz vrednostnih papirjev)

(1) Javna družba mora brez odlašanja objaviti vse spremembe glede vsebine pravic iz različnih razredov njenih delnic, ki so uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu, vključno z vsemi spremembami glede pravic, ki izhajajo iz izvedenih vrednostnih papirjev, ki jih je izdala in katerih vsebina je opcija glede pridobitve teh delnic.

(2) Javna družba, katere drugi vrednostni papirji, razen delnic, so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu, mora brez odlašanja objaviti vse spremembe glede vsebine pravic iz teh vrednostnih papirjev, vključno s spremembami, ki lahko posredno vplivajo na te pravice, zlasti spremembe, ki nastanejo zaradi spremembe pogojev za izplačilo obveznosti iz teh vrednostnih papirjev ali obrestnih mer.

(3) Drugi odstavek tega člena se ne uporablja za spremembo elementa obrestne mere, ki je objektivno določljiv in neodvisen od volje javne družbe, na primer EURIBOR ali LIBOR.



Komentar: [1]

129. člen
(obveznost objave informacij o novih izdajah dolžniških vrednostnih papirjev)

(črtan)



Komentar: [1]

130. člen
(obveznost glede informacij za imetnike delnic, ki so uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu)

(1) Javna družba, katere delnice so uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu, mora delničarje, ki so v enakem položaju do družbe, enako obravnavati.

(2) Javna družba mora zagotoviti, da so v njeni matični državi članici dostopne ustrezna oprema in informacije, potrebne za uresničevanje pravic iz delnic, in da je v zvezi s tem zagotovljena ustrezna integriteta podatkov. Javna družba mora delničarju v skladu s pravom svojega sedeža omogočiti uresničevanje glasovalnih pravic tudi prek pooblaščenca.

(3) Za izpolnitev obveznosti iz drugega odstavka tega člena mora javna družba zlasti:

1.      v zvezi z zasedanjem posamezne skupščine delničarjev zagotoviti naslednje informacije:

-  mestu, času in dnevnem redu zasedanja skupščine,

-  skupnem številu delnic in glasovalnih pravic in

-  o pravici delničarjev do udeležbe na skupščini,

2.      delničarjem zagotoviti obrazec pooblastila za uresničevanje glasovalne pravice v pisni oziroma v primeru iz četrtega odstavka tega člena v elektronski obliki, in sicer hkrati z obvestilom o sklicu skupščine ali na zahtevo delničarja za objavo sklica skupščine,

3.      za plačilnega zastopnika določiti finančno družbo, prek katere lahko delničarji uresničujejo svoje premoženjske pravice iz delnic, in

4.      objaviti ali poslati delničarjem ustrezna obvestila:

-  o določitvi in izplačilu dividend in

-  o izdaji novih delnic, ki vključujejo tudi informacije o prednostni pravici in načinu vpisa novih delnic, ter o razveljavitvi ali zamenjavi delnic.

(4) Javna družba lahko pošlje informacije delničarjem z uporabo elektronskega sredstva, če tako določa statut javne družbe in če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.      uporaba elektronskega sredstva ne sme biti odvisna od kraja sedeža ali bivališča delničarja ali osebe ali v primerih iz 120. člena druge osebe, ki je upravičena uresničevati glasovalne pravice;

2.      zagotovljeni morajo biti ustrezni identifikacijski postopki, ki omogočajo, da delničar ali druga oseba, ki je upravičena uresničevati glasovalne pravice, dejansko prejme obvestilo;

3.      javna družba mora delničarja oziroma v primerih iz 1. do 5. točke 120. člena osebo, ki je upravičena pridobiti, odtujiti ali uresničevati glasovalne pravice, pisno zaprositi za dovoljenje, da ji informacije pošilja z uporabo elektronskega sredstva, in jo opozoriti, da se bo, če v razumnem času ne bo odklonila soglasja, štelo, da je soglasje dala. Delničar oziroma druga oseba, ki je pod pogoji iz te točke dala soglasje za pošiljanje informacij z uporabo elektronskega sredstva, lahko kadar koli pozneje zahteva, da se ji informacije v prihodnje pošiljajo v pisni obliki;

4.      javna družba mora porazdelitev stroškov v zvezi s pošiljanjem informacij z uporabo elektronskega sredstva opraviti v skladu z načelom enakega obravnavanja delničarjev iz prvega odstavka tega člena.



Komentar: [4]

Podzakonski akti: [1]

131. člen
(obveznost glede informacij za imetnike dolžniških vrednostnih papirjev, ki so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu)

(1) Javna družba, katere dolžniški vrednostni papirji so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu, mora vse imetnike dolžniških vrednostnih papirjev iste vrste enako obravnavati glede vseh pravic, vsebovanih v teh vrednostnih papirjih.

(2) Javna družba mora zagotoviti, da so v njeni matični državi članici javno dostopne ustrezna oprema in informacije, potrebne za uresničevanje pravic iz dolžniških vrednostnih papirjev, in da je v zvezi s tem zagotovljena ustrezna integriteta podatkov.

(3) Za izpolnitev obveznosti iz drugega odstavka tega člena mora javna družba zlasti:

1.      objaviti ali poslati imetnikom dolžniških vrednostnih papirjev ustrezna obvestila:

-  o mestu, času in dnevnem redu zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev,

-  o izplačilu obresti,

-  o uresničitvi katere koli zamenjave, vpisa ali razveljavitve pravic in odkupa, pa tudi o pravici imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev, da sodelujejo pri teh dejanjih,

2.      vsaki osebi, ki je upravičena glasovati na zasedanju imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev, zagotoviti obrazec pooblastila za uresničevanje glasovalne pravice v pisni obliki oziroma v primeru iz petega odstavka tega člena z uporabo elektronskega sredstva, in sicer hkrati z obvestilom o sklicu zasedanja ali na zahtevo te osebe po objavi sklica zasedanja,

3.      za plačilnega zastopnika določiti finančno družbo, prek katere lahko imetniki dolžniških vrednostnih papirjev uresničujejo svoje premoženjske pravice iz teh vrednostnih papirjev.

(4) Če je treba na zasedanje imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev povabiti samo imetnike dolžniških vrednostnih papirjev, ki se vsak glasi najmanj na znesek 100.000 eurov ali znesek, izražen v drugi valuti, ki je bil ob izdaji teh vrednostnih papirjev najmanj enakovreden 100.000 eurom, lahko javna družba za mesto zasedanja izbere kraj v kateri koli državi članici, če so v tej državi članici dostopne ustrezna oprema in informacije, potrebne za uresničevanje pravic teh imetnikov.

(5) Četrti odstavek tega člena velja tudi za imetnike dolžniških vrednostnih papirjev, uvrščenih v trgovanje na organiziran trg EU pred 31. decembrom 2010, ki se vsak glasi najmanj na znesek 50.000 eurov ali znesek, izražen v drugi valuti, ki je bil ob izdaji teh vrednostnih papirjev najmanj enakovreden 50.000 eurom, do preteka obdobja veljavnosti teh dolžniških vrednostnih papirjev.

(6) Javna družba lahko pošlje informacije imetnikom dolžniških vrednostnih papirjev z uporabo elektronskega sredstva, če je tako odločilo zasedanje imetnikov teh vrednostnih papirjev in če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.      uporaba elektronskega sredstva ne sme biti odvisna od kraja sedeža ali bivališča imetnika dolžniških vrednostnih papirjev ali osebe, ki je upravičena uresničevati glasovalne pravice za imetnika;

2.      zagotovljeni morajo biti ustrezni identifikacijski postopki, ki omogočajo, da imetnik dolžniških vrednostnih papirjev dejansko prejme obvestilo;

3.      javna družba mora imetnika dolžniških vrednostnih papirjev pisno zaprositi za dovoljenje, da mu informacije pošilja z uporabo elektronskega sredstva, in ga opozoriti, da se bo, če v razumnem času ne bo odklonil soglasja, štelo, da je soglasje dal. Imetnik dolžniških vrednostnih papirjev, ki je pod pogoji iz te točke dal soglasje za pošiljanje informacij z uporabo elektronskega sredstva, lahko kadar koli pozneje zahteva, da se mu informacije v prihodnje pošiljajo v pisni obliki;

4.      javna družba mora porazdelitev stroškov v zvezi s pošiljanjem informacij z uporabo elektronskega sredstva opraviti v skladu z načelom enakega obravnavanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev iz prvega odstavka tega člena.



Komentar: [1]

Podzakonski akti: [1]

132. člen
(predpis o uresničevanju pravic imetnikov vrednostnih papirjev, ki so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu)

(1) Agencija predpiše podrobnejša pravila o načinu izpolnjevanja obveznosti in uresničevanja pravic iz 130. in 131. člena tega zakona.

(2) Agencija mora s predpisom iz prvega odstavka tega člena ustrezno upoštevati uredbo ali ustrezno prenesti ureditev v drugem izvedbenem predpisu, ki ga bo Komisija izdala na podlagi četrtega odstavka 17. člena ali petega odstavka 18. člena Direktive 2004/109/ES.



Podzakonski akti: [1]

3.5 Druga pravila glede nadzorovanih informacij 

133. člen
(predložitev nadzorovanih informacij agenciji)

(1) Če javna družba oziroma oseba, ki je brez soglasja javne družbe zahtevala uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu, objavi nadzorovano informacijo, mora hkrati vsebino te objave predložiti agenciji in slednjo obvestiti o načinu te objave.

(2) Agencija lahko objavi nadzorovane informacije, ki so ji bile predložene po prvem odstavku tega člena, na svojih javnih spletnih straneh.



Komentar: [1]

Podzakonski akti: [1]

134. člen
(predložitev obvestila o spremembi pomembnih deležev)

(1) Delničar, imetnik delniških opcij in zavezanec za obveščanje morajo obvestilo o spremembi pomembnih deležev iz prvega odstavka 123. člena tega zakona hkrati s predložitvijo javni družbi predložiti tudi agenciji.

(2) Obvestilo o spremembi pomembnih deležev je lahko po izbiri delničarja, imetnika delniških opcij oziroma zavezanca za poročanje namesto v slovenskem jeziku sestavljeno v jeziku, ki se običajno uporablja v mednarodnih finančnih krogih.

(3) Če je obvestilo o spremembi pomembnih deležev sestavljeno v jeziku, ki se običajno uporablja v mednarodnih finančnih krogih, agencija ni upravičena zahtevati prevoda v slovenski jezik.



Komentar: [1]

Podzakonski akti: [1]

135. člen
(uporaba jezika v objavi nadzorovanih informacij)

(1) Če je Republika Slovenija matična država članica javne družbe in so vrednostni papirji uvrščeni samo v trgovanje na borznem trgu, mora biti objava nadzorovanih informacij sestavljena v slovenskem jeziku.

(2) Če je Republika Slovenija matična država članica javne družbe in so vrednostni papirji uvrščeni v trgovanje na borznem trgu in na organiziranem trgu v drugi državi članici, mora biti objava nadzorovanih informacij sestavljena:

1.      v slovenskem jeziku in

2.      po izbiri javne družbe bodisi v jeziku, ki ga priznava nadzorni organ države članice gostiteljice, bodisi v jeziku, ki se običajno uporablja v mednarodnih finančnih krogih.

(3) Če je Republika Slovenija matična država članica javne družbe in so vrednostni papirji uvrščeni v trgovanje samo na organiziranem trgu v drugi državi članici, mora biti objava nadzorovanih informacij sestavljena po izbiri javne družbe bodisi v jeziku, ki ga priznava nadzorni organ države članice gostiteljice, bodisi v jeziku, ki se običajno uporablja v mednarodnih finančnih krogih.

(4) Če javna družba v primeru iz tretjega odstavka tega člena izbere jezik, ki ga priznava nadzorni organ države članice gostiteljice, mora nadzorovane informacije objaviti prav tako po izbiri javne družbe bodisi v slovenskem jeziku bodisi v jeziku, ki se običajno uporablja v mednarodnih finančnih krogih.

(5) Če so bili vrednostni papirji uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu brez soglasja javne družbe, obveznosti iz prvega do četrtega odstavka tega člena ne nastanejo za javno družbo, temveč za osebo, ki je zahtevala to uvrstitev.

(6) Ne glede na prvi do četrti odstavek tega člena mora biti objava nadzorovanih informacij pri izdaji vrednostnih papirjev, ki se vsak glasi najmanj na znesek 100.000 eurov ali znesek, izražen v drugi valuti, ki je bil ob uvrstitvi teh vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu najmanj enakovreden 100.000 eurom, sestavljena po izbiri javne družbe oziroma osebe, ki je zahtevala uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu, bodisi v jezikih, ki jih priznavajo nadzorni organi matične države članice javne družbe in držav članic gostiteljic, bodisi v jeziku, ki se običajno uporablja v mednarodnih finančnih krogih.

(7) Š;esti odstavek tega člena velja tudi za dolžniške vrednostne papirje, uvrščene v trgovanje na organiziran trg EU pred 31. decembrom 2010, ki se vsak glasi najmanj na znesek 50.000 eurov ali znesek, izražen v drugi valuti, ki je bil ob uvrstitvi teh vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziran trg najmanj enakovreden 50.000 eurom, do preteka obdobja veljavnosti teh dolžniških vrednostnih papirjev.

(8) Če je Republika Slovenija država gostiteljica, se glede jezika objave nadzorovanih informacij uporabljajo predpisi matične države članice javne družbe.



Komentar: [1]

136. člen
(dostop do nadzorovanih informacij)

(1) Javna družba oziroma oseba, ki je zahtevala uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu brez soglasja javne družbe, mora nadzorovane informacije:

1.      objaviti na način, ki omogoča hiter dostop do teh informacij na nediskriminacijski podlagi, in

2.      jih predložiti sistemu za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij iz 137. člena tega zakona.

(2) Javna družba oziroma oseba, ki je zahtevala uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu brez soglasja javne družbe, za objavo in predložitev nadzorovanih informacij po prvem odstavku tega člena vlagateljem ne sme zaračunavati nobenih stroškov.

(3) Javna družba oziroma oseba, ki je zahtevala uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu brez soglasja javne družbe, mora za objavo iz 1. točke prvega odstavka tega člena uporabiti medij, ki razumno zanesljivo omogoča razširitev informacij javnosti na celotnem območju EU.



Komentar: [1]

Podzakonski akti: [1]

137. člen
(sistem za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij)

(1) Agencija mora bodisi sama upravljati sistem za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij bodisi imenovati vsaj enega upravljavca, ki bo sistem upravljal v njenem imenu in za njen račun.

(2) Sistem za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij mora izpolnjevati naslednje zahteve:

1.      ustrezati mora minimalnim kakovostnim standardom glede varnosti, zanesljivosti informacijskega vira, zapisa časa in enostavnega dostopa končnim uporabnikom in

2.      usklajen mora biti s postopkom predložitve nadzorovanih informacij agenciji po 133. in 134. členu tega zakona.

(3) Upravljavec sistema iz prvega odstavka tega člena s tarifo določi nadomestila za storitve v zvezi z upravljanjem sistema za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij.

(4) Upravljavec sistema iz prvega odstavka tega člena mora k tarifi iz tretjega odstavka tega člena in njenim spremembam dobiti soglasje agencije.

(5) Upravljavec sistema iz prvega odstavka tega člena zagotovi, da je sistem za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij, ki ga upravlja, dostopen tudi prek evropske točke za elektronski dostop, ki jo vzpostavi ESMA.



Komentar: [1]

Podzakonski akti: [1]

138. člen
(predpis o predložitvi in dostopu do nadzorovanih informacij)

(1) Agencija predpiše:

1.      podrobnejša pravila o predložitvi informacij po 133. člena tega zakona in v zvezi s tem zlasti:

-  o predložitvi informacij z uporabo elektronskega sredstva in

-  o uskladitvi predložitve letnega poročila iz 110. člena tega zakona,

2.      podrobnejša pravila o dostopu do nadzorovanih informacij in v zvezi s tem zlasti:

-  minimalne standarde glede mesta objave,

-  minimalne standarde za učinkovito predložitev nadzorovanih informacij,

-  minimalne standarde sistema za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij,

-  pravila za zagotavljanje interoperabilnosti informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki jih uporabljajo sistemi iz 137. člena tega zakona,

-  pravila za dostop do informacij iz 137. člena tega zakona na ravni EU.

(2) Agencija mora s predpisom iz prvega odstavka tega člena ustrezno upoštevati uredbo ali ustrezno prenesti ureditev v drugem izvedbenem predpisu, ki ga izda Komisija na podlagi četrtega odstavka 19. člena ali četrtega odstavka 21. člena Direktive 2004/109/ES.

(3) Agencija mora oblikovati ustrezne usmeritve glede zagotavljanja javne dostopnosti informacij, ki jih je treba objaviti po 2., 3. in 10. poglavju tega zakona, v skladu z drugim odstavkom 22. člena Direktive 2004/109/ES.



Podzakonski akti: [1]

3.6 Posebna pravila za osebe tretjih držav 

139. člen
(posebna pravila za javne družbe tretjih držav)

(1) Agencija lahko javno družbo tretje države oprosti izpolnjevanja obveznosti, določenih v 109. do 115. členu, prvem odstavku 124. člena, 125. členu, 126. členu in 128. do 131. členu tega zakona, če pravo te tretje države določa enakovredne zahteve ali če javna družba ravna v skladu z zahtevami prava tretje države, ki so po oceni agencije enakovredne.

(2) Tudi v primeru iz prvega odstavka tega člena nastanejo obveznosti glede predložitve in objave nadzorovanih informacij, določene v 133., 135. in 136. členu tega zakona.

(3) O izjemah iz prvega odstavka tega člena agencija obvesti ESMA.



Komentar: [1]

Podzakonski akti: [1]

140. člen
(posebna pravila za druge osebe tretjih držav)

(1) Izjema, določena v prvem odstavku 122. člena tega zakona, se uporablja tudi v zvezi z družbo tretje države, ki bi, če bi imela položaj osebe države članice, po prvem odstavku 5. člena Direktive 2009/65/ES potrebovala dovoljenje pristojnega nadzornega organa države članice, če glede neodvisnosti izpolnjuje pogoje, enakovredne tistim iz Direktive 2009/65/ES.

(2) Izjema, določena v tretjem odstavku 122. člena tega zakona, se uporablja tudi v zvezi z družbo tretje države, ki bi, če bi imela položaj osebe države članice, po 4. točki oddelka A dodatka I k Direktivi 2004/39/ES potrebovala dovoljenje pristojnega nadzornega organa države članice, če glede neodvisnosti izpolnjuje pogoje, enakovredne tistim iz tretjega odstavka 122. člena tega zakona.



Podzakonski akti: [1]

141. člen
(predpis o posebnih pravilih za osebe tretjih držav)

(1) Agencija predpiše podrobnejša pravila za uporabo 139. in 140. člena tega zakona.

(2) Agencija mora s predpisom iz prvega odstavka tega člena ustrezno upoštevati uredbo ali ustrezno prenesti ureditev v drugem izvedbenem predpisu, ki ga izda Komisija na podlagi 23. člena Direktive 2004/109/ES.



Podzakonski akti: [1]

3.7 Nadzor agencije nad izpolnjevanjem obveznosti, določenih v 3. poglavju zakona 

142. člen
(pristojnost in odgovornost agencije za nadzor)

(1) Agencija je pristojna in odgovorna za nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti, določenih v 3. poglavju tega zakona, v zvezi z javnimi družbami, glede katerih ima Republika Slovenija položaj matične države članice javne družbe.

(2) Agencija je pristojna in odgovorna za nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti, določenih v 3. poglavju tega zakona, tudi v zvezi z javnimi družbami, glede katerih ima Republika Slovenija položaj države članice gostiteljice, v obsegu, določenem v 147. členu tega zakona.

(3) Agencija je pristojna in odgovorna za nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti, določenih v oddelku 3.3 tega zakona, tudi v zvezi z družbami iz drugega odstavka 117. člena tega zakona.



Komentar: [1]

143. člen
(namen nadzora)

Agencija opravlja nadzor zaradi preverjanja, ali javna družba, oseba, ki je zahtevala uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu brez soglasja javne družbe, delničarji, imetniki delniških opcij in zavezanci za obveščanje ravnajo v skladu s 3. poglavjem tega zakona.



144. člen
(način opravljanja nadzora)

Agencija opravlja nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti, določenih v 3. poglavju tega zakona:

1.      s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem objavljenih informacij in poročil ter obvestil oseb, ki so po tem ali drugem zakonu dolžne poročati agenciji,

2.      s spremljanjem, ali javna družba pravočasno objavlja informacije, in preverjanjem pravilnosti vsebine objavljenih informacij,

3.      z opravljanjem pregledov poslovanja oseb iz 143. člena tega zakona v Republiki Sloveniji v obsegu, potrebnem za dosego namena nadzora,

4.      z izrekanjem nadzornih ukrepov iz drugega odstavka 145. člena in iz 146. člena tega zakona.



Komentar: [1]

145. člen
(zahteva agencije za predložitev in objavo informacij)

(1) Za presojo, ali osebe iz 143. člena tega zakona ravnajo v skladu s 3. poglavjem tega zakona, lahko agencija:

1.      od osebe iz 143. člena tega zakona, od njene obvladujoče osebe, od njene odvisne družbe in od revizorja, ki je revidiral računovodsko poročilo osebe iz 143. člena, njene obvladujoče osebe ali njene odvisne družbe, zahteva, da ji predloži informacije in dokumente, potrebne za to preverjanje in presojo,

2.      od oseb iz 143. člena tega zakona ali od njihovih poslovodij zahteva, da ji predložijo nadzorovane informacije v skladu s 133. ali 134. členom tega zakona, in, če je to potrebno za dosego namena nadzora, da ji predložijo dodatne informacije in dokumente.

(2) Agencija lahko javni družbi odredi objavo informacije iz 1. točke prvega odstavka tega člena v roku, ki ga določi z odredbo. Če javna družba ne ravna v skladu z odredbo iz prvega stavka tega odstavka, lahko agencija sama na stroške javne družbe zagotovi objavo te informacije.

(3) Predložitev informacij in dokumentov agenciji po 1. točki prvega odstavka tega člena nima značilnosti kršitve revizorjeve obveznosti varovanja zaupnih podatkov po zakonu, ki ureja revidiranje, ali na podlagi pogodbe.



Komentar: [1]

146. člen
(nadzorni ukrepi agencije)

(1) Agencija lahko izreče tudi naslednje nadzorne ukrepe:

1.      od upravljavca organiziranega trga zahteva, da začasno in največ za deset zaporednih delovnih dni ustavi trgovanje z vrednostnimi papirji na tem trgu, če utemeljeno sumi, da javna družba, ki je izdajatelj teh vrednostnih papirjev, ravna v nasprotju s 3. poglavjem tega zakona,

2.      prepove trgovanje z vrednostnimi papirji na organiziranem trgu, če ugotovi, da so kršene določbe 3. poglavja tega zakona, ali če utemeljeno sumi, da bodo kršene določbe 3. poglavja tega zakona,

3.      objavi, da osebe iz 143. člena tega zakona ne izpolnjujejo svojih obveznosti, določenih v 3. poglavju tega zakona,

4.      izreče druge ustrezne ukrepe, potrebne za zagotovitev, da javna družba izpolnjuje svoje obveznosti do delničarjev iz 130. člena oziroma do imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev iz 131. člena tega zakona,

5.      začasno ukine izvrševanje glasovalnih pravic iz delnic v primeru hujših kršitev šestega in sedmega odstavka 117. člena, prvega odstavka 118. člena, 119. člena in 120. člena ter drugega odstavka 123. člena tega zakona.

(2) Agencija lahko pod pogoji, določenimi v tem zakonu, osebam iz 143. člena tega zakona, nad katerimi izvaja pristojnosti in naloge nadzora izreče ukrepe nadzora, pri čemer upošteva vse ustrezne okoliščine glede kršitve, da se z izrečenimi ukrepi nadzora zagotovi učinkovita odprava kršitev in prepreči nadaljnje ravnanje ali opustitve, ki pomenijo kršitev 3. poglavja tega zakona, zlasti pa:

1.      resnost in trajanje kršitve ter stopnjo odgovornosti kršitelja,

2.      finančni položaj kršitelja in pridobljeni dobiček ali izgubo, ki je bila s kršitvijo preprečena, če ju je mogoče opredeliti,

3.      izgube, ki so jih zaradi kršitve utrpele tretje osebe, če jih je mogoče opredeliti,

4.      sodelovanje kršitelja v postopku ugotavljanja kršitve,

5.      predhodne kršitve in morebitne sistemske posledice kršitve.



Komentar: [1]

146.a člen
(razkritje informacij o izrečenih ukrepih)

(1) Agencija z namenom preprečevanja in odvračanja ravnanj, ki pomenijo kršitev 3. poglavja tega zakona, javno objavi informacije v zvezi z ukrepi nadzora in sankcijami zaradi prekrška, ki jih je izrekla zaradi kršitev 3. poglavja tega zakona.

(2) Agencija v skladu s prejšnjim odstavkom javno objavi informacije, ko je postopek z izdajo ukrepa ali sankcije dokončen, razen če je bil pričet postopek sodnega varstva na podlagi šestega odstavka 146.b člena tega zakona. V tem primeru agencija objavi informacije, ko je zahteva za sodno varstvo pravnomočno zavrnjena.

(3) Informacije iz prvega odstavka tega člena obsegajo naslednje podatke:

1.      o kršitelju:

-  o nazivu in sedežu pravne osebe, v kolikor je bil ukrep nadzora ali sankcija zaradi prekrška, ki jo je izrekla agencija zaradi kršitev 3. poglavja, izrečena pravni osebi, ali

-  o osebnem imenu in letu rojstva fizične osebe, v kolikor je bil ukrep nadzora ali sankcija zaradi prekrška, ki jo je izrekla agencija zaradi kršitev 3. poglavja, izrečena fizični osebi;

2.      o kršitvi:

-  opis okoliščin in ravnanj, ki pomenijo kršitev 3. poglavja tega zakona,

-  naravo ugotovljenih kršitev;

3.      izrek odločbe s katero se postopek konča;

4.      informacijo o tem, ali je zoper odločbo začet postopek sodnega varstva v skladu s tem zakonom.

(4) Podatki, ki se v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, štejejo za osebne se iz objave po prvem odstavku tega člena izbrišejo po poteku petih let.



Komentar: [1]

146.b člen
(razkritje identitete kršitelja)

(1) Ne glede na prejšnji člen agencija po uradni dolžnosti ali na podlagi ugovora iz tretjega odstavka tega člena odloči, da se informacije o identiteti kršitelja ne objavijo, če:

1.      se ukrep nadzora izreče fizični osebi in objava osebnih podatkov o kršitelju ni sorazmerna ali

2.      bi objava informacij o identiteti kršitelja ogrozila stabilnost finančnih trgov ali izvedbo kazenske preiskave ali

3.      bi vpletenim osebam z objavo verjetno nastala nesorazmerna škoda.

(2) Če agencija ob izdaji odločbe oceni, da so v zvezi z objavo identitete kršitelja podani razlogi iz prejšnjega odstavka, hkrati z izdajo odločbe, s katero izreče ukrepe nadzora, odloči tudi, da se identiteta kršitelja ne objavi.

(3) Če agencija ob izdaji odločbe ne ugotovi razlogov iz prvega odstavka tega člena, v odločbi o izrečenih ukrepih nadzora, izdani na podlagi tega zakona, kršitelja opozori, da bodo informacije o izrečenih ukrepih in sankcijah ter o kršitelju javno objavljene na spletni strani agencije, in ga pouči, da mora v primeru obstoja razlogov iz prvega odstavka tega člena te razloge navesti v ugovoru, ki se vloži v roku, ki je v skladu s tem zakonom določen za vložitev pravnega sredstva zoper odločbo o ukrepu nadzora.

(4) Agencija odloči o ugovoru iz prejšnjega odstavka z odločbo.

(5) Če na podlagi ugovora kršitelja agencija ugotovi, da so podani razlogi iz prvega odstavka tega člena, v odločbi, s katero ugodi ugovoru, odloči, da se identiteta kršitelja ne objavi.

(6) Zoper odločbo, s katero agencija zavrne ugovor, lahko kršitelj vloži zahtevo za sodno varstvo.

(7) Ne glede na četrti odstavek prejšnjega člena lahko agencija na podlagi zahteve kršitelja, ki je fizična oseba, odloči, da se informacije o identiteti kršitelja po objavi na spletni strani agencije umaknejo pred potekom petih let. Za zahtevo kršitelja se uporabljajo določbe tega člena o ugovoru iz tretjega do šestega odstavka tega člena.



Komentar: [1]

147. člen
(nadzorni ukrepi, če ima Republika Slovenija položaj države članice gostiteljice)

(1) Če agencija pri nadzoru po drugem odstavku 142. člena tega zakona ugotovi, da oseba iz 143. člena tega zakona ravna v nasprotju s 3. poglavjem tega zakona, mora o tem obvestiti nadzorni organ matične države članice javne družbe in ESMA.

(2) Če kljub ukrepom, ki jih izreče nadzorni organ matične države članice javne družbe, ali ker ti ukrepi niso zadostni, kršitve iz prvega odstavka tega člena niso odpravljene, lahko agencija potem, ko o tem obvesti nadzorni organ matične države članice javne družbe, izreče ustrezne ukrepe iz 146. člena tega zakona, ki so potrebni za varovanje interesov vlagateljev.

(3) O ukrepih iz drugega odstavka tega člena mora agencija nemudoma obvestiti Komisijo in ESMA.



Komentar: [1]

148. člen
(sodelovanje z drugimi nadzornimi organi)

(1) Agencija mora sodelovati z nadzornimi organi drugih držav članic, kadar koli je to potrebno zaradi izvajanja njenih pristojnosti in odgovornosti glede nadzora nad ravnanjem v skladu s 3. in 9. poglavjem tega zakona.

(2) Agencija mora nadzornim organom drugih držav članic dati ustrezno pomoč pri opravljanju njihovih pristojnosti in odgovornosti glede nadzora nad spoštovanjem predpisov, sprejetih zaradi prenosa Direktive 2004/109/ES in Direktive 2001/34/ES.

(3) Agencija sodeluje z nadzornimi organi drugih držav članic pri zadevah, ki se obravnavajo v Republiki Sloveniji in še vsaj v eni državi članici, da se zagotovi učinkovito izrekanje sankcij in nadzornih ukrepov.



148.a člen
(sporazum o sodelovanju o izmenjavi informacij)

(1) Agencija lahko z nadzornimi organi drugih držav članic in ESMA sklepa sporazume o sodelovanju, ki opredeljujejo izmenjavo informacij z nadzornimi organi držav članic ali nadzornimi organi tretjih držav, za izvajanje nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti, določenih v 3. poglavju tega zakona.

(2) Agencija o sklenjenih sporazumih z nadzornimi organi drugih držav članic iz prvega odstavka tega člena obvesti ESMA.

(3) Za izmenjavo informacij iz prvega odstavka tega člena se uporabljata 488. in 488.a člen tega zakona.



4. poglavje: OPRAVLJANJE INVESTICIJSKIH STORITEV IN POSLOV 

5. poglavje: UPRAVLJANJE BORZNOPOSREDNIŠKE DRUŽBE S TVEGANJI 

6. poglavje: POSLOVNE KNJIGE IN LETNO POROČILO BORZNOPOSREDNIŠKE DRUŽBE 

7. poglavje: PRAVILA POSLOVANJA PRI OPRAVLJANJU INVESTICIJSKIH STORITEV IN POSLOV 

8. poglavje: NADZOR NAD OPRAVLJANJEM INVESTICIJSKIH STORITEV IN POSLOV 

9. poglavje: BORZNI TRGI 

10. poglavje: PREPOVEDANA RAVNANJA ZLORABE TRGA TER DRUGE OBVEZNOSTI ZA PREPREČEVANJE IN ODKRIVANJE ZLORAB TRGA 

11. poglavje: PORAVNAVA POSLOV S FINANČNIMI INSTRUMENTI 

12. poglavje: SISTEM JAMSTVA ZA TERJATVE VLAGATELJEV 

13. poglavje: AGENCIJA ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV 

14. poglavje: POSTOPEK ODLOČANJA AGENCIJE V POSAMIČNIH ZADEVAH 

15. poglavje: KAZENSKE DOLOČBE 

16. poglavje: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE