Skoči do osrednje vsebine

ZTFI-1

  • + -
    1. poglavje SPLOŠNE DOLOČBE
    • 1.1 Vsebina zakona
      • 1. člen

        (vsebina zakona)

        Ta zakon ureja:

        1. pogoje za ponudbo vrednostnih papirjev javnosti in za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu finančnih instrumentov (v nadaljnjem besedilu: organizirani trg),

        2. obveznosti glede razkrivanja informacij v zvezi z vrednostnimi papirji, ki so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu,

        3. pogoje za ustanovitev, poslovanje, nadzor in prenehanje investicijskih podjetij, upravljavcev mest trgovanja in poravnalnih sistemov s sedežem v Republiki Sloveniji,

        4. pogoje, pod katerimi lahko osebe s sedežem v drugih državah članicah in tretjih državah opravljajo investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji,

        5. pravila trgovanja na organiziranih trgih, prepovedana ravnanja zlorabe trga in pravila poravnave poslov, sklenjenih na organiziranih trgih, ter pravila za večstranski sistem trgovanja (v nadaljnjem besedilu: MTF) in organizirani sistem trgovanja (v nadaljnjem besedilu: OTF),

        6. pravila delovanja Agencije za trg vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: agencija) pri izvrševanju pooblastil po tem in drugih zakonih.

        2. člen

        (prenos in izvajanje predpisov Evropske unije)

        (1) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU):

        1. Direktiva Sveta 89/117/EGS z dne 13. februarja 1989 o obveznostih podružnic, ustanovljenih v državi članici, ki pripadajo kreditnim in finančnim institucijam s sedežem zunaj te države članice, glede objave letnih računovodskih izkazov (UL L št. 44 z dne 16. 2. 1989, str. 40; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 89/117/EGS),

        2. Direktiva 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (UL L št. 84 z dne 26. 3. 1997, str. 22; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 97/9/ES),

        3. Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L št. 166 z dne 11. 6. 1998, str. 45), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L št. 257 z dne 28. 8. 2014, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 98/26/ES),

        4. Direktiva 2001/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. maja 2001 o sprejemu vrednostnih papirjev v uradno kotacijo na borzi in o informacijah, ki jih je treba objaviti v zvezi s temi vrednostnimi papirji (UL L št. 184 z dne 6. 7. 2001, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/1/ES z dne 9. marca 2005 o spremembi direktiv Sveta 73/239/EGS, 85/611/EGS, 91/675/EGS, 92/49/EGS in 93/6/EGS ter direktiv 94/19/ES, 98/78/ES, 2000/12/ES, 2001/34/ES, 2002/83/ES in 2002/87/ES za vzpostavitev nove organizacijske strukture odborov za finančne storitve (UL L št. 79 z dne 24. 3. 2005, str. 9), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2001/34/ES),

        5. (črtana),

        6. Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L št. 390 z dne 31. 12. 2004, str. 38), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/1437 z dne 19. maja 2016 o dopolnitvi Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za dostop do predpisanih informacij na ravni Unije (UL L št. 234 z dne 31. 8. 2016, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/109/ES),

        7. (črtana),

        8. Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 349), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/1946 z dne 11. julija 2017 o dopolnitvi direktiv 2004/39/ES in 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za izčrpen seznam informacij, ki jih morajo bodoči pridobitelji vključiti v obvestilo o predlagani pridobitvi kvalificiranega deleža v investicijskem podjetju (UL L št. 276 z dne 26. 10. 2017, str. 32), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/65/EU),

        9. Izvedbena direktiva Komisije (EU) 2015/2392 z dne 17. decembra 2015 o Uredbi (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta glede poročanja pristojnim organom o dejanskih ali morebitnih kršitvah navedene uredbe (UL L št. 332 z dne 18. 12. 2015, str. 126), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2015/2392/EU),

        10. Direktiva (EU) 2016/1034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. junija 2016 o spremembi Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov (UL L št. 175 z dne 30. 6. 2016, str. 8),

        11. Delegirana direktiva Komisije (EU) 2017/593 z dne 7. aprila 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zaščito finančnih instrumentov in sredstev, ki pripadajo strankam, obveznostmi glede upravljanja produktov in pravili, ki se uporabljajo za zagotavljanje ali prejemanje pristojbin, provizij ali kakršnih koli denarnih ali nedenarnih koristi (UL L št. 87 z dne 31. 3. 2017, str. 500; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2017/593/EU),

        12. Direktiva (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (UL L št. 314 z dne 5. decembra 2019, str. 64), zadnjič popravljena s Popravkom (UL L št. 405 z dne 2. 12. 2020, str. 84), v delu, ki se nanaša na spremembo Direktive 2014/65/EU;

        13. Direktiva 2019/2177 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2019 o spremembi Direktive 2009/138/ES o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II), Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov in Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma (UL L št. 334 z dne 27. 12. 2019, str. 155; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2019/2177/EU), v delu, ki se nanaša na spremembo Direktive 2014/65/EU;

        14. Direktiva 2020/1504 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. oktobra 2020 o spremembi Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov (UL L št. 347 z dne 20. 10. 2020, str. 50);

        15. Direktiva 2021/338 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2021 o spremembi Direktive 2014/65/EU glede zahtev po informacijah, upravljanja produktov in omejitev pozicij ter direktiv 2013/36/EU in (EU) 2019/878 glede njihove uporabe v zvezi z investicijskimi podjetji, za podporo okrevanju po pandemiji COVID-19 (UL L št. 68 z dne 26. 2. 2021, str. 14).

        (2) S tem zakonom se podrobneje ureja izvajanje naslednjih uredb EU:

        1. (črtana),

        2. Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2019/630 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede minimalnega kritja izgub za nedonosne izpostavljenosti (UL L št. 111 z dne 25. 4. 2019, str. 4), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 575/2013/EU),

        3. Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L št. 173 z dne 16. 4. 2014, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2016/1033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. junija 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) št. 596/2014 o zlorabi trga in Uredbe (EU) št. 909/2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah (UL L št. 175 z dne 30. 6. 2016, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 596/2014/EU),

        4. Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 84), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/2417 z dne 17. novembra 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o obveznosti trgovanja za določene izvedene finančne instrumente (UL L št. 343 z dne 22. 12. 2017, str. 48), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 600/2014/EU),

        5. Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L št. 257 z dne 28. 8. 2014, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo (Komisije (EU) 2017/392 z dne 11. novembra 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o zahtevah glede izdaje dovoljenj, nadzora in poslovanja za centralne depotne družbe (UL L št. 65 z dne 10. 3. 2017, str. 448), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 909/2014/EU),

        6. Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L št. 171 z dne 29. 6. 2016, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/1646 z dne 13. julija 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za informacije, ki se navedejo v vlogi za dovoljenje in v vlogi za registracijo (UL L št. 274 z dne 5. 11. 2018, str. 4), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2016/1011/EU),

        7. Uredbe (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES (UL L št. 168 z dne 30. 6. 2017, str. 12; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2017/1129/EU).

    • 1.2 Opredelitev pojmov in kratic
      • 1.2.1 Splošne določbe
        • 3. člen

          (namen opredelitve pojmov)

          (1) V pododdelku 1.2.1 tega zakona so opredeljeni pojmi, kot so uporabljeni v tem zakonu, če ni v zvezi s posameznim pojmom določeno, da je namen njegove opredelitve ožji.

          (2) V pododdelku 1.2.2 tega zakona so opredeljeni pojmi, kot so uporabljeni v oddelku 1.3 ter v 4. do 15. poglavju in v drugih določbah tega zakona, ki se sklicujejo na določbe navedenih poglavij, če ni v zvezi s posameznim pojmom določeno, da je namen njegove opredelitve ožji.

          (3) V pododdelku 1.2.3 tega zakona so opredeljeni pojmi, kot so uporabljeni v 2., 3. in v 11. do 13. poglavju ter v drugih določbah tega zakona, ki se sklicujejo na določbe navedenih poglavij, če ni v zvezi s posameznim pojmom določeno, da je namen njegove opredelitve ožji.

          (4) V oddelku 3.1 tega zakona so opredeljeni pojmi, kot so uporabljeni v 3. poglavju in drugih določbah tega zakona, ki se sklicujejo na določbe navedenega poglavja.

          (5) V 14. poglavju tega zakona so opredeljeni pojmi, kot so uporabljeni v 14. poglavju in drugih določbah tega zakona, ki se sklicujejo na določbe navedenega poglavja, če ni v zvezi s posameznim pojmom določeno, da je namen njegove opredelitve ožji.

          4. člen

          (kratice drugih zakonov in predpisov EU)

          (1) V tem zakonu so uporabljene naslednje kratice drugih zakonov:

          1. ZBan-3 je zakon, ki ureja bančništvo,

          2. ZFK je zakon, ki ureja finančne konglomerate,

          3. ZGD-1 je zakon, ki ureja gospodarske družbe,

          4. ZISDU-3 je zakon, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje,

          5. ZIN je zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor,

          6. ZPre-1 je zakon, ki ureja prevzeme,

          7. ZUP je zakon, ki ureja splošni upravni postopek,

          8. ZUS-1 je zakon, ki ureja upravni spor,

          9. ZUAIS je zakon, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov,

          10. ZSJV je zakon, ki ureja sistem jamstva za vloge,

          11. ZFPPIPP je zakon, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje,

          12. ZVO-1 je zakon, ki ureja varstvo okolja,

          13. EZ-1 je zakon, ki ureja energetiko,

          14. ZPPDFT-1 je zakon, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma,

          15. ZBNIP je zakon, ki ureja bonitetni nadzor investicijskih podjetij.

          (2) V tem zakonu so za predpise EU, poleg skrajšanih naslovov, navedenih v 2. členu tega zakona, uporabljeni še naslednji naslovi:

          1. Direktiva 94/19/ES je Direktiva 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih vlog (UL L št. 135 z dne 31. 5. 1994, str. 5), zadnjič spremenjena z Direktivo 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 149),

          2. Uredba 1606/2002/ES je Uredba (ES) št. 1606/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L št. 243 z dne 11. 9. 2002, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 297/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembah Uredbe (ES) št. 1606/2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov, glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L št. 97 z dne 9. 4. 2008, str. 62),

          3. Direktiva 2001/24/ES je Direktiva 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij (UL L št. 125 z dne 5. 5. 2001, str. 15), zadnjič spremenjena z Direktivo 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 190),

          4. Direktiva 2003/87/ES je Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L št. 275, z dne 25. 10. 2003, str. 32), zadnjič spremenjena z Delegiranim sklepom Komisije (EU) 2019/708 z dne 15. februarja 2019 o dopolnitvi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z določitvijo sektorjev in delov sektorjev, ki veljajo za izpostavljene tveganju premestitve emisij CO2, za obdobje med letoma 2021 in 2030 (UL L št. 120 z dne 8. 5. 2019, str. 20),

          5. Uredba 714/2009/ES je Uredba (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1228/2003 (UL L št. 211 z dne 14. 8. 2009, str. 15), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 543/2013 z dne 14. junija 2013 (UL L št. 163 z dne 15. 6. 2013, str. 1),

          6. Uredba 715/2009/ES je Uredba (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005 (UL L št. 211 z dne 14. 8. 2009, str. 36), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 328, z dne 21. 12. 2018, str. 1),

          7. Direktiva 2009/65/ES je Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L št. 302 z dne 17. 11. 2009, str. 32), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L št. 347 z dne 28. 12. 2017, str. 35),

          8. Uredba 1031/2010/EU je Uredba Komisije (EU) št. 1031/2010 z dne 12. novembra 2010 o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic do emisije toplogrednih plinov na podlagi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (UL L št. 302 z dne 18. 11. 2010, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/7 z dne 30. oktobra 2018 o spremembi Uredbe (EU) št. 1031/2010 glede dražbe 50 milijonov nedodeljenih pravic iz rezerve za stabilnost trga za sklad za inovacije in o vključitvi dražbenega sistema, ki ga imenuje Nemčija, v seznam dražbenih sistemov (UL L št. 2 z dne 4. 1. 2019, str. 1),

          9. Uredba 1092/2010/ES je Uredba (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 1),

          10. Uredba 1095/2010/ES je Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 84), zadnjič spremenjena za Uredbo (EU) št. 258/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o vzpostavitvi programa Unije za podpiranje posebnih dejavnosti na področju računovodskega poročanja in revizije za obdobje 2014–2020 in o razveljavitvi Sklepa št. 716/2009/ES (UL L št. 105 z dne 8. 4. 2014, str. 1),

          11. Uredba 1227/2011/EU je Uredba (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga (UL L št. 326 z dne 8. 12. 2011, str. 1),

          12. Uredba 648/2012/EU je Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L št. 201 z dne 27. 7. 2012, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/460 z dne 30. januarja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama izvzetih subjektov (UL L št. 80 z dne 22. 3. 2019, str. 8),

          13. Direktiva 2013/34/EU je Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L št. 182 z dne 29. 6. 2013, str. 19) zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2014/102/EU z dne 7. novembra 2014 o prilagoditvi Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 334 z dne 21. 11. 2014, str. 86),

          14. Uredba 1308/2013/EU je Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 671), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/33 z dne 17. oktobra 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vlogami za zaščito označb porekla, geografskih označb in tradicionalnih izrazov v vinskem sektorju, postopkom ugovora, omejitvami uporabe, spremembami specifikacij proizvoda, preklicem zaščite ter označevanjem in predstavitvijo (UL L št. 9 z dne 11. 1. 2019, str. 2).

          5. člen

          (opredelitve pojmov)

          (1) Pojmi »pokojninska družba«, »družba za upravljanje« in »skupina« se uporabljajo, kot so določeni v ZFK.

          (2) Pojem »upravljavec alternativnih investicijskih skladov « (v nadaljnjem besedilu: upravljavec AIS) se uporablja, kot je določen v 19. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU in pomeni upravljavca AIS iz 9. člena ZUAIS.

          (3) Če ta zakon ne določa drugače, se pojmi »finančne storitve«, »bančne storitve«, »pomožne storitve«, »vzajemno priznane finančne storitve«, »dodatne finančne storitve«, »druge finančne storitve«, »banka«, »banka države članice«, »banka tretje države«, »finančna družba«, »država članica«, »tretja država«, »Komisija«, »ožji družinski član«, »bančna skupina«, »subjekt finančnega sektorja«, »sistemsko tveganje« in »modelsko tveganje« uporabljajo, kot so določeni v ZBan-3.

          (4) Pojmi iz 6. poglavja tega zakona imajo pomen, kot je določen v 4. členu Uredbe 575/2013/EU.

          (5) Za pojme »finančni holding«, »mešani poslovni holding«, »nadrejeni finančni holding države članice« in »EU nadrejeni finančni holding« se smiselno uporabljata tretja in četrta alineja 11. točke prvega odstavka 7. člena ZBan-3.

          (6) Pojem »zavarovalni holding« se uporablja, kot je določen v zakonu, ki ureja zavarovalništvo.

          (7) Pojma »nematerializiran vrednostni papir« in »račun nematerializiranih vrednostnih papirjev« se uporabljata, kot sta določena v zakonu, ki ureja nematerializirane vrednostne papirje.

          (8) Država sedeža finančne družbe je država, v kateri je finančna družba pridobila ustrezno dovoljenje za opravljanje finančnih storitev, država gostiteljica pa je država, ki ni država sedeža družbe in v kateri je družba ustanovila podružnico ali v kateri neposredno opravlja finančne storitve.

          (9) Nadzorovana finančna družba je finančna družba, nad katero opravlja nadzor nadzorni organ države sedeža finančne družbe.

          (10) Oseba države članice je oseba države članice, ki je fizična oseba in ima v tej državi članici stalno ali začasno prebivališče, ali pravna oseba, ki ima sedež na območju te države članice.

          (11) Oseba tretje države je oseba tretje države, ki je fizična oseba in ima v tej tretji državi stalno ali začasno prebivališče, ali pravna oseba, ki ima sedež na območju te tretje države.

          (12) Pojem »kreditna institucija« se uporablja, kot je določen v 1. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU.

          (13) Pojem »institucija« se uporablja, kot je določen v 3. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU.

          (14) Pojem »veleprodajni energetski proizvod« se uporablja, kot je določen v 4. točki 2. člena Uredbe 1227/2011/EU.

          (15) Pojem »investicijski sklad« se uporablja, kot je določen v ZISDU-3 in pomeni investicijski sklad iz 5. člena ZISDU-3.

          (16) Pojem »obvladujoča družba« se uporablja, kot je določen v ZGD-1 in pomeni družbo, ki obvladuje eno ali več odvisnih družb pod pogoji iz 56. člena ZGD-1.

          (17) Pojem »odvisna družba« se uporablja, kot je določen v ZGD-1 in pomeni družbo, ki jo obvladuje obvladujoča družba, vključno s katerokoli odvisno družbo končne obvladujoče družbe pod pogoji iz 56. člena ZGD-1.

          (18) Pojem »centralna nasprotna stranka« (v nadaljnjem besedilu: CNS) se uporablja, kot je določen v 1. točki 2. člena Uredbe 648/2012/EU.

          (19) Pojmi »indeks«, »izdajatelj indeksa«, »referenčna vrednost«, »zagotavljanje referenčne vrednosti«, »upravljavec referenčne vrednosti«, »prispevajoča oseba«, »nadzorovana prispevajoča oseba«, »predlagatelj«, »ocenjevalec« se uporabljajo, kot so določeni v 3. členu Uredbe 2016/1011/EU.

          (20) Organ vodenja oziroma poslovodstvo:

          1. ima pri pravnih osebah s sedežem v Republiki Sloveniji pomen, opredeljen v 10. členu ZGD-1,

          2. je pri pravnih osebah, ki nimajo sedeža v Republiki Sloveniji, organ pravne osebe, ki je po zakonu oziroma pravilih te pravne osebe pristojen in odgovoren za vodenje njenih poslov.

          (21) Organ nadzora pravne osebe je organ, ki je po zakonu oziroma pravilih te pravne osebe pristojen in odgovoren za nadzor nad vodenjem njenih poslov.

          (22) Upravljalni organ je organ vodenja oziroma poslovodstva in nadzora pravne osebe, ki je pristojen za določanje strategije, ciljev in splošnih usmeritev pravne osebe ter za nadziranje in spremljanje vodstvenih odločitev in poslovanja, ter praviloma vključuje tudi osebe, ki dejansko vodijo posle.

          (23) Višje vodstvo so fizične osebe, ki opravljajo izvršne funkcije oziroma vodijo posle ter so odgovorne za izvajanje strategije in splošnih usmeritev ter doseganje ciljev pravne osebe.

          (24) Če ta zakon ne določa drugače, se pri uporabi tega zakona šteje, da ima pravna oseba registriran sedež (v nadaljnjem besedilu: sedež) v določeni državi, če je vpisana v javni register pravnih oseb, ki ga vodi ta država.

          (25) Poslovni naslov je kraj, v katerem poslovodstvo pravne osebe ali podjema, ki nima lastnosti pravne osebe, opravlja svoje naloge in pristojnosti, če to ni hkrati sedež.

          (26) Pojem »regionalna oblast« oziroma »lokalna oblast« pomeni lokalno skupnost ali drugo organizacijsko obliko lokalne samouprave.

          (27) Pojmi iz 2. poglavja in drugih določb tega zakona, ki se sklicujejo na določbe 2. poglavja, pomenijo, kot je določeno v 2. členu Uredbe 2017/1129/EU.

          6. člen

          (Evropski organ za vrednostne papirje in trge in Evropski odbor za sistemska tveganja)

          (1) Evropski organ za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: ESMA) je evropski nadzorni organ, ustanovljen z Uredbo 1095/2010/ES.

          (2) Evropski odbor za sistemska tveganja (v nadaljnjem besedilu: ESRB) je odbor ustanovljen z Uredbo 1092/2010/ES.

      • 1.2.2 Pojmi v zvezi z investicijskimi storitvami in posli
        • 7. člen

          (finančni instrumenti)

          (1) Finančni instrumenti so v tem členu opredeljeni za namen opredelitve investicijskih storitev in poslov.

          (2) Finančni instrumenti po tem zakonu so:

          1. prenosljivi vrednostni papirji,

          2. instrumenti denarnega trga,

          3. enote kolektivnih naložbenih podjemov,

          4. opcije, terminske pogodbe, menjalni posli, nestandardizirane terminske pogodbe in drugi izvedeni posli v zvezi z vrednostnimi papirji, valutami, dogovori o terminski obrestni meri, emisijskimi kuponi ali donosi kot osnovnimi instrumenti ali drugi izvedeni finančni instrumenti, finančni indeksi ali druga finančna merila, ki jih je mogoče poravnati s prenosom osnovnega instrumenta ali z denarnim plačilom,

          5. opcije, terminske pogodbe, menjalni posli, nestandardizirane terminske pogodbe in drugi izvedeni posli v zvezi z blagom kot osnovnim instrumentom, ki:

          - morajo biti poravnani z denarnim plačilom, ali

          - so lahko poravnani z denarnim plačilom po izbiri ene od strank, razen zaradi neizpolnitve obveznosti druge pogodbene stranke ali drugega razloga za prenehanje pogodbe,

          6. opcije, terminske pogodbe, menjalni posli in drugi izvedeni posli v zvezi z blagom kot osnovnim instrumentom, ki se lahko poravnajo s prenosom osnovnega instrumenta, pod pogojem, da se z njimi trguje na organiziranem trgu, v MTF oziroma v OTF, razen veleprodajnih energetskih proizvodov, s katerimi se trguje na OTF, ki se morajo poravnati s prenosom osnovnega instrumenta,

          7. opcije, terminske pogodbe, menjalni posli, nestandardizirane terminske pogodbe in drugi izvedeni posli v zvezi z blagom kot osnovnim instrumentom, ki:

          - se lahko poravnajo s prenosom osnovnega instrumenta in niso navedeni v prejšnji točki ter

          - nimajo komercialnih namenov, imajo pa značilnosti drugih izvedenih finančnih instrumentov,

          8. izvedeni finančni instrumenti za prenos kreditnega tveganja,

          9. finančne pogodbe na razlike,

          10. opcije, terminske pogodbe, menjalni posli, dogovori o terminski obrestni meri in drugi izvedeni posli v zvezi s spremenljivkami ozračja, prevoznimi stroški, emisijskimi kuponi ali stopnjami inflacije ali drugimi uradnimi ekonomskimi statističnimi podatki, ki:

          - morajo biti poravnani z denarnim plačilom, ali

          - so lahko poravnani z denarnim plačilom po izbiri ene od strank, razen zaradi neizpolnitve obveznosti druge pogodbene stranke ali drugega razloga za prenehanje pogodbe,

          11. katerikoli drug izveden posel v zvezi s premoženjem, pravicami, obveznostmi, indeksi in ukrepi, ki ni naveden v 1. do 10. točki tega odstavka in ima značilnosti drugih izvedenih finančnih instrumentov, zlasti ob upoštevanju,

          - ali se z njimi trguje na organiziranem trgu, v MTF ali OTF,

          - ali pa se obračunavajo in poravnavajo prek priznanih klirinških družb oziroma je treba v zvezi z njimi zagotavljati zahtevano (dnevno) kritje,

          12. emisijski kuponi, ki jih sestavljajo katerekoli enote, za katere je ugotovljeno, da so skladne z zahtevami iz 4. razdelka VI. poglavja ZVO-1 (trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v EU).

          (3) Prenosljivi vrednostni papirji so vse vrste vrednostnih papirjev, s katerimi se lahko trguje na kapitalskih trgih, razen plačilnih instrumentov. Prenosljivi vrednostni papirji so:

          1. delnice delniških družb, drugi delnicam enakovredni vrednostni papirji, ki pomenijo delež v kapitalu ali članskih pravicah pravnih oseb, in potrdila o deponiranju v zvezi z delnicami,

          2. obveznice in druge vrste vrednostnih papirjev, ki vsebujejo denarno obveznost izdajatelja, vključno s potrdilom o deponiranju v zvezi s temi vrednostnimi papirji,

          3. vsak drug vrednostni papir, ki vsebuje:

          - enostransko oblikovalno upravičenje imetnika pridobiti ali prodati prenosljivi vrednostni papir ali

          - pravico imetnika zahtevati denarno plačilo, ki se določi glede na vrednost prenosljivih vrednostnih papirjev, tečajev valut, obrestnih mer ali donosov, blaga ali glede na drug indeks ali ukrep.

          (4) Instrumenti denarnega trga so vse vrste instrumentov, s katerimi se običajno trguje na denarnem trgu, kot so zakladne menice, potrdila o denarnem depozitu in komercialni zapisi, razen plačilnih instrumentov.

          (5) Izvedeni finančni instrumenti so opredeljeni v 29. točki prvega odstavka 2. člena Uredbe 600/2014/EU in pomenijo finančne instrumente iz 4. do 11. točke drugega odstavka tega člena.

          (6) Izvedeni finančni instrumenti na blago so opredeljeni v 30. točki prvega odstavka 2. člena Uredbe 600/2014/EU in pomenijo finančne instrumente v zvezi z blagom iz 5. do 7. točke in iz 10. ter 11. točke drugega odstavka tega člena.

          (7) Izvedeni finančni instrumenti na kmetijske proizvode so pogodbe na izvedene finančne instrumente v zvezi s proizvodi iz 1. člena Uredbe 1308/2013/EU ter iz I do XX in XXIV/1 dela Priloge I k navedeni uredbi in se uporabljajo v enakem pomenu, kot je določen v navedeni uredbi.

          (8) Pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na energente C6 so finančni instrumenti iz 6. točke drugega odstavka tega člena v zvezi s premogom ali nafto, s katerimi se trguje na OTF in se poravnajo s prenosom osnovnega instrumenta.

          (9) Potrdilo o deponiranju je vrednostni papir, s katerim se lahko trguje na kapitalskih trgih in pomeni imetništvo vrednostnih papirjev nerezidenčnega izdajatelja, pri čemer je lahko uvrščeno v trgovanje na organiziranem trgu in se z njim trguje neodvisno od vrednostnih papirjev nerezidenčnega izdajatelja.

          (10) Certifikat je opredeljen v 27. točki prvega odstavka 2. člena Uredbe 600/2014/EU in se uporablja v enakem pomenu, kot je določen v navedeni uredbi.

          (11) Strukturiran finančni produkt je opredeljen v 28. točki prvega odstavka 2. člena Uredbe 600/2014/EU in se uporablja v enakem pomenu, kot je določen v navedeni uredbi.

          (12) Klavzula o predčasnem odpoklicu s polnim poplačilom donosa je klavzula, ki je namenjena zaščiti vlagatelja, tako da se zagotovi, da mora izdajatelj v primeru predčasnega odplačila vlagatelju, ki ima obveznico, plačati znesek, ki je enak seštevku pričakovane čiste sedanje vrednosti preostalih kuponov do zapadlosti in glavnice predčasno odpoklicane obveznice.

          (13) Zamenjava finančnih instrumentov pomeni prodajo finančnega instrumenta in nakup drugega finančnega instrumenta ali uveljavitev pravice do spremembe v zvezi z obstoječim finančnim instrumentom.

          8. člen

          (strukturirana vloga)

          Strukturirana vloga je vloga iz 7. člena ZSJV, pri kateri so ob dospelosti obresti oziroma premije izplačljive pod pogoji, ki so odvisni od naslednjih dejavnikov:

          1. indeksa ali kombinacije indeksov, razen vloge z variabilno obrestno mero, katere vračilo je neposredno povezano z indeksom obrestnih mer, kot sta euribor ali libor;

          2. finančnega instrumenta ali kombinacije finančnih instrumentov;

          3. blaga ali kombinacije blaga ali drugih nenadomestljivih osnovnih sredstev ali

          4. menjalnega tečaja ali kombinacije menjalnih tečajev.

          9. člen

          (investicijski sklad, s katerim se trguje na mestu trgovanja)

          Investicijski sklad, s katerim se trguje na mestu trgovanja (v nadaljnjem besedilu: ETF) je investicijski sklad, s katerega vsaj eno enoto premoženja ali razredom delnic se dnevno trguje na vsaj enem organiziranem trgu, MTF ali OTF in ki ima vsaj enega vzdrževalca trga, ki si prizadeva za zagotovitev, da se tržna vrednost enot premoženja ali delnic na mestu trgovanja bistveno ne razlikuje od čiste vrednosti sredstev in od indikativne čiste vrednosti sredstev, če se ta izračunava.

          10. člen

          (državni vrednostni papir, izdajatelj državnega vrednostnega papirja)

          (1) Državni vrednostni papir je dolžniški instrument, ki ga izda izdajatelj državnega vrednostnega papirja.

          (2) Izdajatelj državnega vrednostnega papirja je ena izmed naslednjih oseb, ki izdajo dolžniški instrument:

          1. EU,

          2. država članica, vključno z državnim organom, agencijo ali namensko družbo v državi članici, pri čemer je namenska družba pravna oseba, posebej ustanovljena za izdajo državnih vrednostnih papirjev te države oziroma za izvedbo vnaprej določenih poslov v povezavi z izdanimi finančnimi instrumenti,

          3. v primeru države članice z zvezno ureditvijo, ena od zveznih enot,

          4. namenska družba za več držav članic,

          5. mednarodna finančna institucija, ki sta jo ustanovili dve ali več držav članic in katere namen je zagotoviti financiranje oziroma finančno pomoč za svoje članice, ki imajo ali jim grozijo resne finančne težave, ali

          6. Evropska investicijska banka.

          11. člen

          (investicijske storitve in posli)

          (1) Investicijske storitve in posli so naslednje storitve in posli v zvezi s finančnimi instrumenti:

          1. sprejemanje in posredovanje naročil v zvezi z enim ali več finančnimi instrumenti,

          2. izvrševanje naročil za račun strank,

          3. poslovanje za svoj račun,

          4. gospodarjenje s finančnimi instrumenti,

          5. investicijsko svetovanje,

          6. izvedba prve ali nadaljnje prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa,

          7. izvedba prve ali nadaljnje prodaje finančnih instrumentov brez obveznosti odkupa,

          8. upravljanje MTF in

          9. upravljanje OTF.

          (2) Izvrševanje naročil za račun strank je poslovanje, da se doseže sklenitev pogodbe o nakupu ali prodaji enega ali več finančnih instrumentov za račun stranke in vključuje sklepanje pogodb o prodaji finančnih instrumentov, ki jih izda investicijsko podjetje ali kreditna institucija, v času njihove izdaje.

          (3) Poslovanje za svoj račun je poslovanje v breme lastnega kapitala, katerega rezultat je sklenitev posla za lasten račun z enim ali več finančnimi instrumenti.

          (4) Gospodarjenje s finančnimi instrumenti je upravljanje portfeljev, ki vključujejo finančne instrumente, v skladu s pooblastili strank na podlagi posamične presoje za vsako od strank.

          (5) Investicijsko svetovanje je dajanje osebnih priporočil stranki na njeno zahtevo ali na pobudo investicijskega podjetja glede enega ali več poslov v zvezi s finančnimi instrumenti.

          12. člen

          (stranka)

          (1) Stranka je vsaka fizična ali pravna oseba ali celota premoženja, ki nima pravne osebnosti, za katero investicijsko podjetje opravlja investicijske storitve in posle oziroma pomožne investicijske storitve.

          (2) Profesionalna stranka je stranka, ki ima ustrezno strokovno znanje in izkušnje, da lahko sama sprejema investicijske odločitve in oceni tveganje, povezano z njimi, in je v skladu z 246. do 248. členom tega zakona obravnavana kot profesionalna stranka.

          (3) Neprofesionalna stranka je vsaka stranka, ki ni profesionalna stranka iz prejšnjega odstavka.

          13. člen

          (naročilo in izvršitev naročila stranke)

          (1) Naročilo stranke je nalog stranke investicijskemu podjetju, da za njen račun kupi ali proda finančne instrumente.

          (2) Limitirano naročilo je naročilo stranke za nakup ali prodajo neke količine finančnih instrumentov za ceno, določeno v naročilu, ali pod za stranko ugodnejšimi pogoji.

          (3) Naročilo s preudarkom je naročilo stranke, pri katerem ta ne določi cene, po kateri naj investicijsko podjetje izvrši naročilo, temveč pooblasti investicijsko podjetje, da ga izvrši po lastni presoji.

          (4) Izvršitev naročila stranke je sklenitev posla o nakupu ali prodaji finančnega instrumenta, ki je bil predmet naročila stranke, za račun stranke.

          (5) Naročilo za trgovanje je naročilo stranke in ponudba, ki jo investicijsko podjetje ali druga oseba objavi v zvezi z nakupom ali prodajo finančnega instrumenta v trgovalnem sistemu organiziranega trga, MTF, OTF ali zunaj tega sistema.

          14. člen

          (poslovanje za svoj račun in izvršitev naročila stranke)

          (1) Posel s finančnimi instrumenti, ki ga investicijsko podjetje sklene s stranko za svoj račun, pomeni izvršitev naročila stranke, pod pogojem, da investicijsko podjetje pri takem poslovanju deluje za račun stranke.

          (2) Če se ne dokaže drugače, se šteje, da posel, ki ga investicijsko podjetje sklene s stranko za svoj račun:

          1. na podlagi predhodnega strankinega povpraševanja za ceno takega finančnega instrumenta,

          2. na podlagi predhodno javno objavljenih cen investicijskega podjetja za tak finančni instrument ali

          3. glede katerega je po veljavni tržni praksi običajno, da stranke povprašujejo za ceno takega finančnega instrumenta pri več osebah, ne pomeni delovanja za račun stranke.

          (3) Če se ne dokaže drugače, se ne glede na prejšnji odstavek šteje, da investicijsko podjetje, kadar sklene s stranko posel za svoj račun, deluje za račun stranke, če:

          1. je stranka fizična oseba,

          2. investicijsko podjetje za konkretni posel za svoj račun s stranko opravlja storitev borznega posredovanja za stranko ali

          3. se investicijsko podjetje in stranka tako za konkretni posel pisno dogovorita.

          15. člen

          (trgovanje s hkratnim nakupom in prodajo, algoritemsko trgovanje in tehnika visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja)

          (1) Trgovanje s hkratnim nakupom in prodajo je posel med kupcem in prodajalcem, v katerega se posredovalec vključi tako, da pri celotni izvršitvi posla ni nikoli izpostavljen tržnemu tveganju, nakup in prodaja se izvršita sočasno, posel pa je sklenjen po ceni, pri kateri posredovalec ne ustvari ne dobička ne izgube, razen vnaprej razkrite provizije oziroma cene take storitve.

          (2) Algoritemsko trgovanje je trgovanje s finančnimi instrumenti, pri katerem računalniški algoritem samodejno določa posamezne parametre naročil, kot so začetek izvrševanja naročila, čas izvršitve naročila, cena ali količina naročila ali upravljanje naročila po vnosu, brez poseganja ali z omejenim poseganjem posameznika, in ne vključuje nobenega sistema, ki se uporablja izključno za:

          1. posredovanje naročil na eno ali več mest trgovanja,

          2. obdelavo naročil, pri katerih ni določenih parametrov trgovanja, ali

          3. potrjevanje naročil oziroma za obdelavo izvršenih poslov po trgovanju.

          (3) Tehnika visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja ima naslednje značilnosti:

          1. infrastrukturo, ki zmanjšuje zakasnitve zaradi omrežja in druge zakasnitve in vključuje vsaj eno od naslednjih zmogljivosti pri algoritemskem vnosu naročil: kolokacijo, bližino gostovanja ali hiter neposredni elektronski dostop,

          2. sistem, ki brez poseganja posameznika določi vnos, ustvarjanje, posredovanje ali izvršitev naročila za vsak posel ali naročilo, ter

          3. visoko število dnevnih sporočil, ki predstavljajo naročila, ponudbe ali preklice.

          16. člen

          (neposredni elektronski dostop)

          Neposredni elektronski dostop je dogovor člana, udeleženca ali stranke mesta trgovanja s tretjo osebo, ki se ji dovoli uporaba njegove identifikacijske kode za elektronsko posredovanje naročila v zvezi s finančnim instrumentom neposredno mestu trgovanja, in vključuje:

          1. dogovor, ki omogoča tudi uporabo infrastrukture oziroma kateregakoli povezovalnega sistema za posredovanje naročil člana, udeleženca ali stranke – neposredni dostop do trga, ali

          2. dogovor, da tretja oseba te infrastrukture ne uporablja – sponzorirani dostop.

          17. člen

          (navzkrižna prodaja)

          Navzkrižna prodaja je ponujanje investicijske storitve in posla skupaj z drugo storitvijo ali produktom kot del svežnja ali kot pogoj za isti dogovor ali sveženj.

          18. člen

          (trajni nosilec podatkov in elektronska oblika)

          (1) Trajni nosilec podatkov je vsak nosilec podatkov, ki stranki omogoča shranjevanje podatkov, ki so naslovljeni nanjo, tako da so dostopni za poznejšo uporabo dokler je potrebno glede na namen podatkov, in ki omogoča nespremenjen prikaz shranjenih podatkov.

          (2) Elektronska oblika je trajni nosilec podatkov, ki ni papir.

          19. člen

          (pomožne investicijske storitve)

          (1) Pomožne investicijske storitve so:

          1. hramba in vodenje finančnih instrumentov za račun strank, ki vključuje tudi:

          - skrbništvo in sorodne storitve, kot so upravljanje denarnih in drugih vrst zavarovanja,

          - storitve vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev strank, razen vodenja centralnega registra,

          2. dajanje posojil vlagateljem, da bi ti lahko opravili enega ali več poslov s finančnimi instrumenti, če je investicijsko podjetje, ki daje posojilo, udeleženo pri teh poslih,

          3. svetovanje podjetjem glede kapitalske sestave, poslovne strategije in sorodnih zadev ter svetovanje in storitve v zvezi z združitvijo in nakupi podjetij,

          4. menjalniške storitve, če jih investicijsko podjetje opravlja v zvezi z investicijskimi storitvami,

          5. investicijske raziskave in finančne analize ali druge oblike splošnih priporočil v zvezi s posli s finančnimi instrumenti,

          6. storitve v zvezi z izvedbo prve oziroma nadaljnje prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa,

          7. storitve in posli enake vrste kot investicijske storitve in posli oziroma pomožne investicijske storitve, ki se nanašajo na osnovne instrumente izvedenih finančnih instrumentov iz 5., 6., 7., 10. ali 11. točke drugega odstavka 7. člena tega zakona, če so povezane z investicijskimi storitvami in posli oziroma pomožnimi investicijskimi storitvami.

          (2) Ne glede na prejšnji odstavek so pomožne investicijske storitve pri uporabi 5., 6. in 10. poglavja tega zakona upravljanje premoženja investicijskega podjetja, vodenje zbirk podatkov, vključno z osebnimi podatki, zagotavljanje indeksov, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, ali opravljanje podobnih poslov, ki se izvajajo kot podpora opravljanju storitev enega ali več investicijskih podjetij.

          20. člen

          (investicijsko podjetje, borznoposredniška družba, mala borznoposredniška družba, borzni posrednik)

          (1) Investicijsko podjetje je pravna oseba, ki profesionalno kot svojo redno dejavnost opravlja investicijske storitve za druge osebe ali investicijske posle.

          (2) Borznoposredniška družba je investicijsko podjetje s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ni banka in je pridobilo dovoljenje agencije za opravljanje investicijskih storitev in poslov. Borznoposredniška družba je lahko le pravna oseba.

          (3) Ne glede na prvi odstavek tega člena pri uporabi 6. in 10. poglavja tega zakona pojem investicijsko podjetje pomeni investicijsko podjetje iz prvega odstavka tega člena, razen:

          - kreditnih institucij,

          - lokalnih podjetij,

          - podjetij, ki v skladu s tem zakonom niso pooblaščena za opravljanje pomožnih investicijskih storitev iz 1. točke prvega odstavka 19. člena tega zakona in so upravičena opravljati le eno ali več investicijskih storitev in poslov iz 1., 2., 4. in 5. točke prvega odstavka 11. člena tega zakona ter ne smejo gospodariti z denarjem ali vrednostnimi papirji svojih strank in zato ne morejo nikoli stopiti v dolžniško razmerje z njimi.

          (4) Borzni posrednik je fizična oseba, ki ima dovoljenje agencije za opravljanje poslov borznega posrednika in za borznoposredniško družbo ali banko na podlagi zaposlitve ali na drugi pravni podlagi opravlja posle, zajete v investicijskih storitvah in poslih, ki jih za svoje stranke opravlja borznoposredniška družba.

          (5) Mala borznoposredniška družba je borznoposredniška družba:

          1. ki opravlja samo naslednje investicijske storitve in posle:

          - posredovanje naročil v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji ali enotami kolektivnih naložbenih podjemov osebam iz 59. člena tega zakona ali družbam za upravljanje ali

          - investicijsko svetovanje in

          2. katere letni prihodki ne presegajo 750.000 eurov.

          21. člen

          (matična država članica investicijskega podjetja, država članica gostiteljica investicijskega podjetja)

          (1) Matična država članica investicijskega podjetja je, če:

          1. je investicijsko podjetje fizična oseba, država članica, v kateri je njegov poslovni naslov,

          2. je investicijsko podjetje pravna oseba, država članica, v kateri je njegov sedež ali

          3. investicijsko podjetje v skladu s pravili te države nima sedeža, država članica, v kateri je njegov poslovni naslov.

          (2) Država članica gostiteljica investicijskega podjetja pomeni državo članico, ki ni matična država članica in v kateri ima investicijsko podjetje podružnico ali zagotavlja investicijske storitve in posle.

            Komentar
          • 31. 12. 2019, Matična država članica investicijskega podjetja in država članica gostiteljica investicijskega podjetja x

          22. člen

          (podružnica investicijskega podjetja)

          (1) Podružnica investicijskega podjetja je poslovna enota, ki:

          - je ločena od sedeža družbe,

          - je del investicijskega podjetja, ki nima statusa pravne osebe ter opravlja investicijske storitve in posle, in

          - lahko opravlja tudi pomožne investicijske storitve, za katere je dovoljenje pridobilo investicijsko podjetje.

          (2) Vse poslovne enote, ki jih v Republiki Sloveniji ustanovi investicijsko podjetje s sedežem v drugi državi članici, se štejejo za eno samo podružnico.

            Komentar
          • 31. 12. 2019, Podružnica investicijskega podjetja x

          23. člen

          (podjetje tretje države)

          Podjetje tretje države je podjetje, ki bi izpolnjevalo pogoje za kreditno institucijo, ki lahko opravlja investicijske storitve in posle, ali za investicijsko podjetje, če bi imelo svoj sedež registriran v EU.

          24. člen

          (kvalificiran delež)

          Kvalificirani delež je neposredni ali posredni delež v investicijskem podjetju, ki pomeni 10 % ali večji delež glasovalnih pravic ali kapitala v investicijskem podjetju, ob upoštevanju 129., 143. in 145. člena tega zakona, ali omogoča pomembno vplivanje na upravljanje investicijskega podjetja, v katerem je ta delež.

          25. člen

          (tesna povezanost)

          Tesna povezanost je položaj, v katerem sta dve ali več fizičnih ali pravnih oseb povezanih na enega od naslednjih načinov:

          1. z udeležbo v obliki neposrednega ali posrednega imetništva poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic, na podlagi katerih imetnik pridobi najmanj 20 % delež glasovalnih pravic ali najmanj 20 % delež v kapitalu te pravne osebe,

          2. z obvladovanjem, ki pomeni razmerje med obvladujočo in odvisno družbo v vseh primerih iz 56. člena ZGD-1 ali temu razmerju podobno razmerje med drugo obvladujočo družbo in odvisno družbo, ali

          3. s položajem, v katerem so fizične ali pravne osebe povezane z isto osebo z razmerjem obvladovanja.

            Komentar
          • 31. 12. 2019, Tesna povezanost x

          26. člen

          (mesto trgovanja)

          Mesto trgovanja pomeni organizirani trg, MTF ali OTF.

            Komentar
          • 31. 12. 2021, Mesto trgovanja x

          27. člen

          (likvidni trg)

          Likvidni trg je trg finančnega instrumenta ali razreda finančnih instrumentov, na katerem so stalno prisotni kupci in prodajalci in se ob upoštevanju specifičnih tržnih struktur določenega finančnega instrumenta ali določenega razreda finančnih instrumentov ocenjuje v skladu z naslednjimi merili:

          1. povprečna pogostost in obseg poslov v različnih tržnih pogojih, ob upoštevanju narave in življenjskega cikla produktov v razredu finančnega instrumenta,

          2. število in vrsta udeležencev na trgu, vključno z razmerjem med udeleženci na trgu in instrumenti posamičnega produkta, s katerimi se trguje,

          3. povprečna velikost razponov med nakupno in prodajno ceno, kadar je na voljo.

            Komentar
          • 31. 12. 2021, Likvidni trg x

          28. člen

          (večstranski sistem)

          (1) Večstranski sistem pomeni sistem ali infrastrukturo, v kateri lahko vzajemno delujejo nakupni in prodajni interesi več tretjih oseb v zvezi s finančnimi instrumenti.

          (2) Večstranski sistemi iz prejšnjega odstavka delujejo v skladu z določbami 4. in 7. poglavja tega zakona glede MTF ali OTF oziroma določbami 11. poglavja tega zakona glede organiziranega trga.

          (3) Ne glede na 23. in 28. člen Uredbe 600/2014/EU morajo biti vsi posli s finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na mestu trgovanja ali prek sistematičnega internalizatorja, ki niso sklenjeni na večstranskih sistemih ali prek sistematičnega internalizatorja, skladni z določbami iz III. naslova Uredbe 600/2014/EU.

          29. člen

          (MTF)

          MTF je večstranski sistem, ki ga vodi ali upravlja investicijsko podjetje ali upravljavec organiziranega trga (v nadaljnjem besedilu: upravljavec MTF) in ki v tem sistemu, v skladu z vnaprej določenimi pravili, povezuje interese glede prodaje in nakupa finančnih instrumentov več tretjih oseb tako, da se pravni posel glede finančnega instrumenta sklene v skladu s pododdelkom 7.3.2 tega zakona.

          30. člen

          (OTF)

          (1) OTF je večstranski sistem, ki ni organizirani trg ali MTF, v katerem lahko medsebojno vplivajo nakupni in prodajni interesi več tretjih oseb v zvezi z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, emisijskimi kuponi ali izvedenimi finančnimi instrumenti, pri čemer se pravni posel glede finančnega instrumenta ali finančnega produkta sklene v skladu s pododdelkom 7.3.2 tega zakona.

          (2) Upravljavec OTF je investicijsko podjetje ali upravljavec organiziranega trga, ki vodi ali upravlja OTF v skladu s tem zakonom.

          31. člen

          (razvojni trgi malih in srednjih podjetij)

          (1) Razvojni trg malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: razvojni trg MSP) je MTF, ki je registriran kot razvojni trg MSP v skladu s 326. členom tega zakona.

          (2) Mala in srednja podjetja za namen razvojnega trga MSP iz prejšnjega odstavka so gospodarske družbe, ki so imele povprečno tržno kapitalizacijo za pretekla tri koledarska leta na zadnji dan posameznega leta manj kot 200.000.000 eurov.

          32. člen

          (organizirani trg in upravljavec organiziranega trga)

          (1) Organizirani trg je regulirani trg iz 13. točke prvega odstavka 2. člena Uredbe 600/2014/EU in pomeni večstranski sistem, ki ga vodi ali upravlja določena oseba in ima naslednje značilnosti:

          1. v tem sistemu in v skladu z vnaprej določenimi pravili se povezuje ali omogoča povezovanje interesov glede prodaje ali nakupa finančnih instrumentov več tretjih oseb tako, da se sklenejo pravni posli v zvezi s finančnim instrumentom, ki je uvrščen v trgovanje po njegovih pravilih oziroma sistemih tega trga,

          2. ima dovoljenje pristojnega nadzornega organa,

          3. deluje redno in v skladu s pogoji iz 11. poglavja tega zakona.

          (2) Upravljavec organiziranega trga je oseba, ki vodi ali upravlja organizirani trg.

          (3) Država članica sedeža organiziranega trga je:

          1. država članica, v kateri je ta trg registriran, ali

          2. če v skladu s pravili te države nima sedeža, država članica, v kateri je poslovni naslov tega trga.

          (4) Država članica gostiteljica organiziranega trga je država članica, v kateri organiziran trg zagotavlja ustrezno ureditev, ki omogoča oddaljenim članom ali udeležencem s sedežem v isti državi članici dostop do trgovanja v svojem sistemu.

          33. člen

          (borzni trg, borza, borzni posel, uradna borzna kotacija in prosti trg)

          (1) Borzni trg je organizirani trg, katerega upravljavec ima sedež v Republiki Sloveniji.

          (2) Borza je upravljavec borznega trga, ki je pridobil dovoljenje agencije za upravljanje tega trga.

          (3) Borzni posel je posel s finančnimi instrumenti, sklenjen na borznem trgu.

          (4) Uradna borzna kotacija je segment borznega trga, na katerem se trguje z vrednostnimi papirji, ki izpolnjujejo dodatne pogoje, pomembne za zaščito interesov vlagateljev, glede razpršenosti, tržne kapitalizacije ter vsebine pravic, ki jih dajejo imetniku, in drugih njihovih lastnosti.

          (5) Prosti trg (v nadaljnjem besedilu: OTC) je trg, na katerem se trguje izven organiziranih platform.

          34. člen

          (vzdrževalec trga in sistematični internalizator)

          (1) Vzdrževalec trga je oseba, ki neprekinjeno nastopa na trgu finančnih instrumentov ter je pripravljena poslovati za svoj račun s kupovanjem in prodajanjem finančnih instrumentov v breme lastnega kapitala po cenah, ki jih določi sama.

          (2) Sistematični internalizator je investicijsko podjetje, ki na organizirani, pogosti in sistematični podlagi ter v precejšnjem obsegu posluje za lasten račun z izvrševanjem naročil strank zunaj organiziranega trga, MTF ali OTF, ne da bi upravljal večstranski sistem.

          (3) Pogosta in sistematična podlaga se meri s številom poslov s finančnim instrumentom, ki jih investicijsko podjetje izvede na OTC za lasten račun z izvrševanjem naročil strank. Precejšnji obseg trgovanja se meri z obsegom trgovanja investicijskega podjetja na OTC v primerjavi s celotnim trgovanjem investicijskega podjetja z določenim finančnim instrumentom ali z obsegom trgovanja investicijskega podjetja na OTC v primerjavi s celotnim trgovanjem z določenim finančnim instrumentom v EU. Opredelitev sistematičnega internalizatorja se uporablja le, kadar sta vnaprej določeni omejitvi pogoste in sistematične podlage ter precejšnjega obsega prekoračeni ali kadar se investicijsko podjetje odloči za delovanje v sistemu sistematičnega internalizatorja.

          (4) Podjetja, ki ustrezajo opredelitvi sistematičnega internalizatorja iz tega člena, o tem obvestijo agencijo. Agencija to obvestilo pošlje ESMA.

          35. člen

          (centralni register in centralna depotna družba)

          (1) Centralni register je centralni register, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja nematerializirane vrednostne papirje. Centralni register ima položaj centralnega depoja.

          (2) Centralna depotna družba (v nadaljnjem besedilu: CDD) je opredeljena v 1. točki prvega odstavka 2. člena Uredbe 909/2014/EU.

            Komentar
          • 31. 12. 2021, Centralni register in centralna depotna družba x

          36. člen

          (centralni depo in poddepo)

          (1) Centralni depo je centralni register ali druga evidenca imetnikov nematerializiranih finančnih instrumentov:

          1. ki jo vodi posamezna oseba (v nadaljnjem besedilu: centralni depozitar) v skladu s predpisi države, na območju katere je ustanovljen ta depo, in

          2. vpisi v katero imajo pravne učinke neposredno v razmerju do izdajatelja teh finančnih instrumentov in do tretjih oseb, tako da se imetnik računa, pri katerem so vpisani ti finančni instrumenti, šteje za zakonitega imetnika teh finančnih instrumentov.

          (2) Poddepo je evidenca imetnikov nematerializiranih finančnih instrumentov:

          1. ki ni centralni depo,

          2. ki jo vodi borznoposredniška družba, banka, investicijsko podjetje ali druga oseba (v nadaljnjem besedilu: poddepozitar) v skladu s predpisi države, na območju katere je ustanovljen ta poddepo,

          3. vpisi v katero nimajo pravnih učinkov neposredno v razmerju do izdajatelja teh finančnih instrumentov in centralnega depozitarja in

          4. vpisi v katero imajo pravne učinke v razmerju do poddepozitarja tako, da v tem razmerju z vpisom v poddepo nastane pravica stranke zahtevati od poddepozitarja, da za njen račun uresničuje pravice iz teh finančnih instrumentov in da po njenem nalogu za njen račun razpolaga s temi finančnimi instrumenti.

          (3) Prvi in drugi odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi za finančne instrumente, izdane kot pisne listine, ki so v zbirni hrambi v centralnem depoju oziroma poddepoju.

          37. člen

          (poravnava)

          Poravnava pomeni poravnavo, kot je opredeljena v 7. točki prvega odstavka 2. člena Uredbe 909/2014/EU.

            Komentar
          • 31. 12. 2021, Poravnava x

          38. člen

          (poravnalni sistem, udeleženec poravnalnega sistema)

          (1) Poravnalni sistem je sistem, ki:

          1. ga vodi ali upravlja CNS ali druga oseba (v nadaljnjem besedilu: upravljavec poravnalnega sistema),

          2. omogoča poravnavo poslov s finančnimi instrumenti, sklenjenimi na organiziranem trgu, v MTF ali OTF ali zunaj organiziranega trga, MTF ali OTF, v skladu z vnaprej določenimi pravili tega sistema in

          3. obsega pravna razmerja med člani poravnalnega sistema ter med člani tega sistema in njegovim upravljavcem, katerih vsebina so njihove medsebojne pravice in obveznosti v zvezi s poravnavo poslov s finančnimi instrumenti.

          (2) Udeleženec poravnalnega sistema je član poravnalnega sistema ter druga oseba, ki je na podlagi pogodbe s članom poravnalnega sistema temu upravičena dajati naročila glede vnosa nalogov v poravnalni sistem in je znana upravljavcu sistema.

          39. člen

          (povezani poravnalni sistemi)

          (1) Povezani poravnalni sistemi so poravnalni sistemi, ki na podlagi dogovora med njihovimi upravljavci članom povezanih poravnalnih sistemov omogočajo, da se nalogi za poravnavo, ki so vneseni v zadevni poravnalni sistem, izvršijo v drugem poravnalnem sistemu.

          (2) Dogovori med povezanimi poravnalnimi sistemi ne pomenijo samostojnega poravnalnega sistema.

          (3) Za namene 445. do 447. člena tega zakona se upravljavec povezanih poravnalnih sistemov, ki ni udeleženec nobenega povezanega poravnalnega sistema, šteje za udeleženca vseh povezanih poravnalnih sistemov.

          40. člen

          (odvisni borznoposredniški zastopnik)

          Odvisni borznoposredniški zastopnik je vezani zastopnik in je fizična ali pravna oseba, ki na podlagi neomejene in nepogojne odgovornosti samo enega investicijskega podjetja, v imenu in za račun katerega:

          1. ponuja investicijske storitve in posle oziroma pomožne investicijske storitve strankam oziroma morebitnim strankam,

          2. sprejema in posreduje navodila ali naročila strank v zvezi z investicijskimi storitvami ali finančnimi instrumenti,

          3. prodaja finančne instrumente ali

          4. svetuje strankam ali morebitnim strankam glede teh finančnih instrumentov oziroma investicijskih storitev in poslov.

          41. člen

          (investicijska skupina)

          Investicijska skupina je skupina po 14. točki 2. člena ZFK, ki ni bančna skupina po 1. točki prvega odstavka 7. člena ZBan-3 in v kateri ima vsaj ena družba položaj:

          1. investicijskega podjetja, ki je nadrejeno ali udeleženo v vsaj eni drugi kreditni ali finančni instituciji, ali

          2. nadrejenega finančnega holdinga, ki:

          - mu je podrejeno vsaj eno investicijsko podjetje, in

          - mu ni podrejena nobena kreditna institucija.

          41.a člen

          (pretežno poslovna skupina)

          Pretežno poslovna skupina je vsaka skupina, katere glavna dejavnost ni opravljanje investicijskih storitev in poslov po tem zakonu, bančnih storitev po ZBan-3 oziroma izvajanje dejavnosti vzdrževalca trga v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago.

          42. člen

          (nadrejeno investicijsko podjetje države članice in EU nadrejeno investicijsko podjetje)

          (1) Nadrejeno investicijsko podjetje države članice je investicijsko podjetje:

          1. katerega podrejena družba je druga institucija ali finančna institucija ali je udeleženo v drugi instituciji ali finančni instituciji, in

          2. ki samo ni podrejena družba druge institucije te države članice ali finančnega holdinga, ustanovljenega v tej državi članici.

          (2) EU nadrejeno investicijsko podjetje je nadrejeno investicijsko podjetje posamezne države članice, ki ni podrejena družba institucije nobene druge države članice ali finančnega holdinga, ustanovljenega v katerikoli drugi državi članici.

          43. člen

          (črtan)

          44. člen

          (črtan)

          45. člen

          (črtan)

          46. člen

          (črtan)

          47. člen

          (črtan)

          48. člen

          (nadzorni organ in agencija)

          (1) Nadzorni organ je organ posamezne države članice, ki je v skladu s predpisi, sprejetimi za prenos 67. člena Direktive 2014/65/EU pristojen za nadzor nad investicijskimi podjetji, nad izvajanjem Uredbe 600/2014/EU in predpisov, sprejetih za prenos Direktive 2014/65/EU, oziroma ga je ta država članica določila za kontaktno točko na podlagi predpisov, sprejetih za prenos prvega odstavka 79. člena Direktive 2014/65/EU, razen če je s tem zakonom določeno, da je pristojen nadzorni organ, pristojen za drugo vrsto nadzora.

          (2) Agencija je nadzorni organ in kontaktna točka iz prejšnjega odstavka v Republiki Sloveniji.

          (3) Vsa obvestila, izmenjave informacij in drugo sodelovanje z nadzornim organom posamezne druge države članice opravlja agencija prek kontaktne točke, ki jo je ta država članica določila v skladu s predpisi, sprejetimi za prenos prvega odstavka 79. člena Direktive 2014/65/EU.

          (4) Nadzorni organ je tudi Banka Slovenije, ki v skladu z drugim odstavkom 61. člena tega zakona v sodelovanju z agencijo opravlja nadzor glede opravljanja storitev v zvezi s strukturiranimi vlogami iz tega zakona in Uredbe 600/2014/EU.

      • 1.2.3 Pojmi v zvezi s ponudbo vrednostnih papirjev javnosti in trgovanjem na organiziranih trgih
        • 49. člen

          (vrednostni papirji)

          (1) Vrednostni papirji so prenosljivi vrednostni papirji iz tretjega odstavka 7. člena tega zakona in instrumenti denarnega trga iz četrtega odstavka 7. člena tega zakona, katerih zapadlost je enaka ali daljša od 12 mesecev.

          (2) Lastniški vrednostni papirji so:

          1. delnice,

          2. drugi delnicam enakovredni vrednostni papirji, ki pomenijo delež v kapitalu ali članskih pravicah pravnih oseb, in

          3. drugi vrednostni papirji:

          - ki dajejo imetniku enostransko oblikovalno upravičenje, na podlagi uresničitve katerega je upravičen do vrednostnega papirja iz 1. ali 2. točke tega odstavka (v nadaljnjem besedilu: osnovni vrednostni papir), in

          - katerih izdajatelj je izdajatelj osnovnega vrednostnega papirja ali oseba, ki pripada isti skupini kot izdajatelj osnovnega vrednostnega papirja.

          (3) Dolžniški vrednostni papirji so obveznice in drugi vrednostni papirji razen lastniških. Ne glede na prejšnji stavek je v 3. poglavju tega zakona pojem dolžniški vrednostni papirji uporabljen v ožjem pomenu, ki izključuje vse vrednostne papirje iz prve alineje 3. točke drugega odstavka tega člena, ne glede na to, kdo je izdajatelj osnovnega vrednostnega papirja.

          (4) Vrednostni papirji, ki se izdajajo stalno ali ponavljajoče se, so vrednostni papirji istega izdajatelja iz najmanj dveh ločenih izdaj vrednostnih papirjev podobne vrste v obdobju 12 mesecev.

          (5) Vrednostni papir obsega:

          1. osnovni vrednostni papir in

          2. izvedeni vrednostni papir, katerega vrednost je odvisna od cene osnovnega vrednostnega papirja ali tečaja ali indeksa ali cene drugega osnovnega premoženja (v nadaljnjem besedilu: osnovni instrument).

          (6) Opcija je enostransko oblikovano upravičenje, z uresničitvijo katerega imetnik opcije doseže sklenitev pogodbe o nakupu, prodaji ali zamenjavi, katere predmet je osnovni instrument.

          (7) Zamenljivi vrednostni papir je vrednostni papir, ki vsebuje opcijo, z uresničitvijo katere njegov imetnik doseže zamenjavo za drug vrednostni papir, in sicer zamenjavo dolžniškega vrednostnega papirja za:

          1. lastniški vrednostni papir, ali

          2. drug dolžniški vrednostni papir z drugačno vsebino pravic glede obrestne mere, zapadlosti ali drugih pogojev za izplačilo.

          (8) Nakupni bon je vrednostni papir:

          1. ki vsebuje opcijo do nakupa osnovnega vrednostnega papirja za določeno ceno do dneva poteka veljavnosti te opcije ali na ta dan in

          2. pri katerem se izpolnitev obveznosti, ki nastane z uresničitvijo opcije, lahko opravi ali z izročitvijo osnovnega vrednostnega papirja ali z denarnim plačilom.

          (9) Podrejeni vrednostni papir je dolžniški vrednostni papir, pri katerem je imetnik v primeru postopka zaradi insolventnosti ali kapitalske neustreznosti izdajatelja upravičen do izplačila, vsebovanega v tem vrednostnem papirju, šele po poplačilu vseh obveznosti izdajatelja do nepodrejenih upnikov.

          50. člen

          (enote kolektivnih naložbenih podjemov)

          (1) Kolektivni naložbeni podjem razen podjema zaprtega tipa pomeni vzajemni sklad ali investicijsko družbo:

          1. katere namen je skupinsko nalaganje kapitala, ki ga zagotavlja javnost, in ki deluje po načelu razpršitve tveganja, in

          2. enote katere se na zahtevo njihovega imetnika odkupijo oziroma izplačajo neposredno ali posredno iz premoženja tega podjema.

          (2) Investicijska družba razen družbe zaprtega tipa je investicijska družba:

          1. katere namen je skupinsko nalaganje kapitala, ki ga zagotavlja javnost, in ki deluje po načelu razpršitve tveganja ter

          2. delnice katere se na zahtevo njihovega imetnika odkupijo oziroma izplačajo neposredno ali posredno iz premoženja te družbe.

          (3) Za odkup oziroma izplačilo iz 2. točke prvega odstavka in 2. točke drugega odstavka tega člena se štejejo tudi posli kolektivnega naložbenega podjema oziroma investicijske družbe, ki jih ta podjem oziroma družba opravlja za zagotovitev, da se borzna cena enot oziroma delnic ne razlikuje bistveno od vrednosti, določene na podlagi čiste vrednosti sredstev tega podjema oziroma družbe.

          (4) Enota kolektivnega naložbenega podjema pomeni vrednostni papir, ki ga izda kolektivni naložbeni podjem in vsebuje pravico imetnika glede premoženja tega podjema.

          (5) Enota kolektivnega naložbenega podjema za vlaganje v prenosljive vrednostne papirje (v nadaljnjem besedilu: KNPVP) je enota, ki jo izda kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje, za katerega se uporablja ZISDU-3 ali predpis države članice, sprejet za prenos Direktive 2009/65/ES (v nadaljnjem besedilu: enota KNPVP).

          51. člen

          (izdajatelj)

          Izdajatelj je oseba, ki izda ali namerava izdati vrednostne papirje, s katerimi se trguje na organiziranih trgih. Za izdajatelja potrdil o deponiranju vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, se šteje izdajatelj vrednostnih papirjev.

          52. člen

          (vlagatelj)

          Vlagatelj je kupec vrednostnih papirjev ali oseba, na katero je naslovljena ponudba za nakup vrednostnih papirjev.

          53. člen

          (finančni posrednik)

          Finančni posrednik je:

          1. investicijsko podjetje, ki za izdajatelja ali drugega ponudnika opravlja investicijske storitve in posle v zvezi z izvedbo prve ali nadaljnje prodaje vrednostnih papirjev, in

          2. investicijsko podjetje ali druga oseba, ki opravlja pomožne investicijske storitve v zvezi z izvedbo prve ali nadaljnje prodaje vrednostnih papirjev, vključno s sprejemanjem vplačil.

          54. člen

          (črtan)

          55. člen

          (prva in nadaljnja prodaja vrednostnih papirjev)

          (1) Prva prodaja vrednostnih papirjev je prodaja na podlagi izdajateljeve ponudbe ob njihovi izdaji.

          (2) Nadaljnja prodaja vrednostnih papirjev je vsaka druga prodaja razen prve.

          (3) Nadaljnja prodaja vrednostnih papirjev je tudi prodaja, ki jo opravi finančni posrednik, ki je od izdajatelja odkupil vrednostne papirje ob prvi prodaji.

          56. člen

          (črtan)

          57. člen

          (črtan)

          58. člen

          (črtan)
    • 1.3 Temeljna pravila o opravljanju investicijskih storitev in poslov
      • 59. člen

        (opravljanje investicijskih storitev in poslov ter pomožnih investicijskih storitev iz 1. točke prvega odstavka 19. člena tega zakona)

        (1) V Republiki Sloveniji lahko investicijske storitve in posle opravlja:

        1. borznoposredniška družba, ki za to pridobi dovoljenje agencije,

        2. investicijsko podjetje države članice, ki ni banka ali posebna finančna institucija in v skladu s tem zakonom ustanovi podružnico v Republiki Sloveniji oziroma je v skladu s tem zakonom upravičena neposredno opravljati investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji,

        3. investicijsko podjetje tretje države, ki ni banka in pridobi dovoljenje agencije za ustanovitev podružnice v Republiki Sloveniji.

        (2) V Republiki Sloveniji lahko investicijske storitve in posle opravlja tudi:

        1. banka, ki za to pridobi dovoljenje Banke Slovenije,

        2. banka ali posebna finančna institucija države članice, ki v skladu z ZBan-3 ustanovi podružnico v Republiki Sloveniji oziroma je v skladu z ZBan-3 upravičena neposredno opravljati investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji,

        3. banka tretje države, ki v skladu z ZBan-3 pridobi dovoljenje za ustanovitev podružnice v Republiki Sloveniji ter je v skladu z ZBan-3 upravičena opravljati investicijske storitve in posle.

        (3) V Republiki Sloveniji lahko investicijske storitve in posle v zvezi z upravljanjem MTF ali OTF opravlja tudi upravljavec organiziranega trga, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena.

        (4) V Republiki Sloveniji lahko:

        1. družba za upravljanje oziroma družba za upravljanje države članice opravlja investicijsko storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve investicijskega svetovanja v zvezi s finančnimi instrumenti ter hrambo in administrativne storitve v zvezi z enotami investicijskih skladov, če je za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje agencije v skladu z zakonom, ki ureja družbe za upravljanje, in

        2. upravljavec AIS oziroma upravljavec AIS države članice opravlja investicijsko storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve investicijskega svetovanja, hrambo in administrativne storitve v zvezi z enotami investicijskih skladov ter sprejemanje in posredovanje naročil v zvezi z enim ali več finančnimi instrumenti, če je za opravljanje teh storitev pridobil dovoljenje agencije v skladu z zakonom, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov.

        (5) Investicijske storitve in posle lahko opravljajo tudi osebe iz prvega odstavka 62. člena tega zakona, in sicer v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 62. člena tega zakona.

        (6) V Republiki Sloveniji lahko pomožne investicijske storitve iz 1. točke prvega odstavka 19. člena tega zakona kot samostojno storitev opravljajo le osebe iz prvega ali drugega odstavka tega člena.

        (7) Osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena, ki organizirano, pogosto, sistematično in v znatni meri poslujejo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank zunaj organiziranega trga, MTF ali OTF, ravnajo skladno z določbami Uredbe 600/2014/EU glede preglednosti za sistematične internalizatorje in investicijska podjetja, ki trgujejo na OTC.

        60. člen

        (uporaba zakona za banke)

        (1) Za banke, ki v skladu s 1. točko drugega odstavka 59. člena tega zakona opravljajo investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji, se smiselno uporabljajo:

        1. določba o sistematičnem internalizatorju iz četrtega odstavka 34. člena tega zakona,

        2. za prenehanje opravljanja investicijskih storitev in poslov: tretji in četrti odstavek 187. člena tega zakona,

        3. za izdajo dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov: 198. člen in 5. točka prvega odstavka ter tretji, četrti in peti odstavek 200. člena tega zakona,

        4. določbe o odvisnih borznoposredniških zastopnikih iz 203. do 207. člena tega zakona,

        5. določbe o posebnih pravilih za MTF in OTF iz 208. člena tega zakona,

        6. določbe 7. poglavja razen 240. člena, četrtega odstavka 279. člena, tretjega odstavka 286. člena in drugega odstavka 307. člena tega zakona,

        7. določbe 8. poglavja tega zakona,

        8. peti odstavek 347. člena, 348. in 350. člen tega zakona,

        9. določbe 11. poglavja tega zakona, ki se nanašajo na člane borze,

        10. določbe 13. poglavja tega zakona, ki se nanašajo na člane CDD.

        (2) Za banke in posebne finančne institucije držav članic, ki v skladu z 2. točko drugega odstavka 59. člena tega zakona opravljajo investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji, se smiselno uporablja 211. člen in drugi odstavek 341. člena tega zakona.

        (3) Za banke tretjih držav, ki v skladu s 3. točko drugega odstavka 59. člena tega zakona opravljajo investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji, se smiselno uporabljajo 215. do 218. člen tega zakona.

        (4) Pri smiselni uporabi prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se:

        1. namesto pojma »borznoposredniška družba« in pojma »investicijsko podjetje« uporablja pojem »banka« oziroma »posebna finančna institucija«,

        2. namesto pojma »agencija« uporablja pojem »Banka Slovenije« razen pri uporabi:

        - določb, ki pooblaščajo agencijo za izdajo podzakonskih aktov,

        - 7. in 8. poglavja tega zakona in

        - petega odstavka 347. člena, 348. in 350. člena tega zakona.

        (5) Za banke, ki v skladu z drugim odstavkom 59. člena tega zakona opravljajo investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji, se 14. poglavje tega zakona uporablja neposredno.

        (6) Za izdajo dovoljenj za opravljanje investicijskih storitev in poslov ter za nadzor nad opravljanjem investicijskih storitev in poslov, ki jih opravlja banka ali posebna finančna institucija iz drugega odstavka 59. člena tega zakona, se uporablja ZBan-3, če ni v drugem, tretjem in sedmem do devetem odstavku tega člena določeno drugače.

        (7) Nadzor nad poslovanjem banke, banke in posebne finančne institucije držav članic in banke tretje države glede investicijskih storitev in poslov opravlja agencija v sodelovanju z Banko Slovenije.

        (8) Pri opravljanju nadzora po prejšnjem odstavku lahko agencija izreče naslednje nadzorne ukrepe:

        1. odredi odpravo kršitev in

        2. izreče dodatne nadzorne ukrepe iz 348. člena tega zakona.

        (9) Če agencija pri opravljanju nadzora po sedmem odstavku tega člena ugotovi, da obstaja razlog za odvzem dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov, mora o tem obvestiti Banko Slovenije.

        (10) Prvi do deveti odstavek tega člena se ne uporablja za banko, banko in posebno finančno institucijo države članice in banko tretje države, ki ima položaj osebe iz 62. člena tega zakona.

        61. člen

        (uporaba zakona za opravljanje storitev v zvezi s strukturiranimi vlogami)

        (1) Za borznoposredniške družbe in banke se smiselno uporabljajo naslednje določbe tega zakona, kadar strankam prodajajo strukturirane vloge ali jim svetujejo v zvezi z njimi:

        1. šesti in sedmi odstavek 185. člena, 232., 233., 237. in 313. člen ter prvi odstavek 450. člena tega zakona;

        2. 250. do 260. člen, 5. točka prvega odstavka 261. člena, drugi odstavek 344. člena, 272., 273., 276., 278, 279., razen četrtega odstavka 279. člena in 280. člen tega zakona, in

        3. 48. člen, sedmi do deveti odstavek 60. člena, prvi odstavek 322. člena, tretji odstavek 422. člena, 328., 340. do 342., 346., 347, 350., 348., 357., 358, 489. člen tega zakona ter 15. in 16. poglavje tega zakona.

        (2) Nadzor nad določbami iz prejšnjega odstavka opravlja Banka Slovenije v sodelovanju z agencijo. Za nadzor, ki ga opravlja Banka Slovenije, se smiselno uporabljajo določbe 10. poglavja tega zakona.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Uporaba zakona za opravljanje storitev v zvezi s strukturiranimi vlogami x

        62. člen

        (izjeme)

        (1) Določbe tega zakona o opravljanju investicijskih storitev in poslov, razen 330., 331. in 332. člena tega zakona, se ne uporabljajo za:

        1. zavarovalnice in pozavarovalnice,

        2. osebe, ki opravljajo investicijske storitve in posle izključno za svoje nadrejene družbe, za svoje podrejene družbe ali za druge podrejene družbe svojih nadrejenih družb,

        3. osebe, ki opravljajo investicijske storitve in posle občasno pri opravljanju svoje redne dejavnosti ali poklica, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

        - opravljanje te dejavnosti ali poklica je urejeno s pravili, določenimi z zakonom, drugim predpisom ali kodeksom etike, in

        - pravila iz prejšnje alineje ne prepovedujejo opravljanja investicijskih storitev in poslov,

        4. osebe, ki poslujejo samo za svoj račun, s finančnimi instrumenti, ki niso izvedeni finančni instrumenti na blago, emisijski kuponi ali izvedeni finančni instrumenti na emisijske kupone, razen če:

        - nastopajo kot vzdrževalci trga,

        - so člani ali udeleženci organiziranega trga oziroma MTF ali imajo neposredni elektronski dostop do mesta trgovanja, razen če gre za nefinančne subjekte, ki izvršujejo posle na mestu trgovanja, ki po objektivnih merilih zmanjšujejo tveganja, neposredno povezana s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo financiranja zakladnice teh nefinančnih subjektov ali njihovih skupin,

        - uporabljajo tehniko visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja ali

        - poslujejo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank, pri čemer velja izjema po tem členu za osebe iz 1., 9. in 10. točke prvega odstavka tega člena ne glede na pogoje iz te točke,

        5. upravljavce, ki izpolnjujejo zahteve iz 6. poglavja ZVO-1, in pri trgovanju z emisijskimi kuponi ne izvršujejo naročil strank in ne opravljajo drugih investicijskih storitev in poslov, razen trgovanja za svoj račun, pri čemer ne uporabljajo tehnike visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja,

        6. osebe, ki opravljajo investicijske storitve in posle, ki zajemajo samo upravljanje programov udeležbe zaposlenih,

        7. osebe, ki opravljajo investicijske storitve in posle, ki zajemajo samo upravljanje programov udeležbe zaposlenih in zagotavljanje investicijskih storitev in poslov izključno za lastne nadrejene družbe, za lastne podrejene družbe ali za druge podrejene družbe lastnih nadrejenih družb,

        8. člane evropskega sistema centralnih bank (v nadaljnjem besedilu: ESCB) in druge nacionalne subjekte, ki opravljajo podobne naloge, druge osebe javnega prava, ki so odgovorne za upravljanje javnega dolga ali posredujejo pri tem upravljanju, ter mednarodne finančne institucije, ki jih ustanovita dve ali več držav članic in katerih namen je zagotoviti financiranje oziroma finančno pomoč za svoje članice, ki imajo ali jim grozijo resne finančne težave,

        9. investicijske sklade po zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, ter pokojninske sklade po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali druge kolektivne naložbene podjeme in pokojninske sklade, ne glede na to, ali so usklajeni na ravni EU ali ne, ter skrbnike oziroma skrbnice in upravljavce takih podjemov,

        10. vzdrževalce trga in druge osebe, ki poslujejo za svoj račun z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, emisijskimi kuponi ali izvedenimi finančnimi instrumenti na emisijske kupone, razen če poslujejo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank, ali osebe, ki opravljajo investicijske storitve in posle, razen poslovanja za svoj račun, v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, emisijskimi kuponi ali izvedenimi finančnimi instrumenti na emisijske kupone za stranke iz svoje redne dejavnosti, če:

        - opravljanje teh investicijskih storitev in poslov po presoji glede na celotno skupino pomeni pomožno dejavnost njihovi redni dejavnosti in redna dejavnost teh oseb oziroma skupine, v katero so vključene, ni opravljanje investicijskih storitev in poslov po tem zakonu, bančnih storitev po ZBan-3 oziroma izvajanje dejavnosti vzdrževalca trga v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago,

        - ne uporabljajo tehnike visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja ter

        - o uporabi izjeme letno obveščajo pristojni nadzorni organ in na zahtevo poročajo pristojnemu nadzornemu organu, zakaj je njihova dejavnost, ob upoštevanju pogojev iz te točke, pomožna dejavnost k njeni redni dejavnosti,

        11. osebe, ki opravljajo investicijsko svetovanje v zvezi z opravljanjem drugih storitev v okviru svoje redne dejavnosti ali poklica, če:

        - se za te druge storitve ne uporabljajo določbe tega zakona o opravljanju investicijskih storitev in poslov ter

        - za tako investicijsko svetovanje ne zaračunavajo posebnega plačila,

        12. operaterje prenosnega sistema iz 26. točke 4. člena EZ-1 oziroma osebe, ki delujejo kot izvajalci storitev v imenu operaterja prenosnega sistema, pri opravljanju dejavnosti v skladu z določbami EZ-1, Uredbe 714/2009/ES in Uredbe 715/2009/ES ter kodeksov omrežij ali smernic, sprejetih na podlagi navedenih uredb, in operaterje ali upravitelje mehanizma za energetsko ravnovesje, plinovodnega omrežja ali sistema, ki ohranja ravnovesje dobave in porabe energije pri opravljanju takih nalog, če opravljajo investicijske storitve in posle v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago za namen opravljanja svoje dejavnosti, pri čemer ta izjema ne velja za sekundarni trg, vključno s platformo za sekundarno trgovanje s finančno vrednotenimi pravicami prenosa električne energije (v nadaljnjem besedilu: FTR),

        13. CDD, razen če 73. člen Uredbe 909/2014/EU določa drugače,

        14. ponudnike storitev množičnega financiranja, kot so opredeljeni v točki (e) prvega odstavka 2. člena Uredbe 2020/1503 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. oktobra 2020 o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetnike ter spremembi Uredbe (EU) 2017/1129 in Direktive (EU) 2019/1937 (UL L št. 347 z dne 20. 10. 2020, str. 1).

        (2) Pravila o opravljanju investicijskih storitev in poslov, določena s tem zakonom, se ne uporabljajo za opravljanje storitev s položajem nasprotne stranke pri poslih, ki jih izvajajo državni organi ali osebe javnega prava v zvezi z upravljanjem javnega dolga ali člani ESCB, ki opravljajo svoje naloge v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/04) in statutom ESCB in Evropske centralne banke (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/04) ali opravljajo enakovredne naloge v skladu s predpisi drugih držav članic.

        (3) Ne glede na 1., 5., 9. in 10. točko prvega odstavka tega člena se za člane ali udeležence organiziranih trgov ali MTF, ki so osebe iz navedenih točk, uporabljajo 242., 243. in 244. člen tega zakona.

        63. člen

        (posebna pravila za male borznoposredniške družbe)

        (1) Za malo borznoposredniško družbo se ne uporabljajo:

        1. 177. člen, 181. do 193. člen, drugi in tretji odstavek 194. člena, 198. člen, 2. do 4. točka prvega odstavka in drugi odstavek 200. člena tega zakona,

        2. pododdelka 4.2.3 in 4.2.4 tega zakona, in

        3. 6. in 14. poglavje tega zakona.

        (2) Ne glede na 174. člen tega zakona je mala borznoposredniška družba lahko organizirana tudi kot samostojni podjetnik posameznik ali kot osebna družba.

        (3) Mala borznoposredniška družba ne sme opravljati nobenih drugih dejavnosti razen investicijskih storitev iz petega odstavka 20. člena tega zakona ali dodatnih finančnih storitev iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZBan-3.

        (4) Mala borznoposredniška družba ne sme sprejeti v hrambo denarnega dobroimetja in finančnih instrumentov strank ter se ne sme zadolževati pri svojih strankah.

  • + -
    2. poglavje PONUDBA VREDNOSTNIH PAPIRJEV JAVNOSTI
    • 2.1 Temeljna pravila o ponudbi vrednostnih papirjev javnosti in uvrstitvi v trgovanje na organiziranem trgu
      • 2.1.1 Obveznost objave in potrditve prospekta
        • 64. člen

          (črtan)

          65. člen

          (potrditev prospekta)

          Prospekt se potrdi z odločbo ali drugim posamičnim pravnim aktom nadzornega organa matične države članice izdajatelja, s katerim ta pozitivno odloči o popolnosti prospekta in ki vsebuje pozitivno odločitev o doslednosti in razumljivosti informacij, vsebovanih v prospektu.

            Komentar
          • 31. 12. 2021, Potrditev prospekta x

          66. člen

          (črtan)

          67. člen

          (črtan)

          68. člen

          (črtan)
      • 2.1.2 Izjeme od uporabe 2. poglavja tega zakona
        • 69. člen

          (črtan)

          70. člen

          (črtan)
      • 2.1.3 Dobro poučeni vlagatelji
        • 71. člen

          (črtan)
    • 2.2 Izjeme pri obveznosti objave prospekta
      • 72. člen

        (izjeme pri obveznosti objave prospekta za nekatere vrste ponudb vrednostnih papirjev)

        Prvi odstavek 3. člena Uredbe 2017/1129/EU se ne uporablja za ponudbe vrednostnih papirjev, pri katerih je skupna prodajna cena v EU za vrednostne papirje, vključene v to ponudbo, v obdobju 12 mesecev manjša od 5.000.000 eurov in se za tako ponudbo ne zahteva uradno obvestilo v skladu s 25. členom Uredbe 2017/1129/EU.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Izjeme pri obveznosti objave prospekta za nekatere vrste ponudb vrednostnih papirjev x

        73. člen

        (črtan)

        74. člen

        (črtan)

        75. člen

        (obvestilo agenciji o uporabi izjeme)

        Izdajatelj, ponudnik ali vlagatelj zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu o uporabi izjeme iz 72. člena tega zakona ter četrtega in petega odstavka 1. člena Uredbe 2017/1129/EU obvesti agencijo tri delovne dni pred začetkom ponudbe javnosti oziroma pred uvrstitvijo vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Obvestilo o uporabi izjeme x
    • 2.3 Sestava prospekta
      • 76. člen

        (črtan)

        77. člen

        (črtan)

        78. člen

        (črtan)

        79. člen

        (črtan)

        80. člen

        (črtan)

        81. člen

        (odgovornost v zvezi s prospektom)

        (1) Prospekt in morebitni dodatek k prospektu vključujeta podatke o vseh osebah, ki so odgovorne za pravilnost in popolnost informacij, vsebovanih v prospektu in morebitnem dodatku k prospektu, in sicer glede na namen priprave prospekta najmanj o:

        1. izdajatelju,

        2. članih organov vodenja ali nadzora izdajatelja,

        3. ponudniku ali vlagatelju zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu, če ponudnik oziroma vlagatelj zahteve ni hkrati izdajatelj, in

        4. morebitnem poroku za obveznosti iz vrednostnih papirjev.

        (2) V zvezi z osebami iz prejšnjega odstavka mora prospekt oziroma morebitni dodatek k prospektu vsebovati:

        1. podatke, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti istovetnost teh oseb, in sicer:

        - za fizične osebe: osebno ime in njihova funkcija v pravni osebi, za katero je sodelovala pri pripravi prospekta,

        - za pravne osebe: firmo in sedež, in

        2. izjavo vsake od teh oseb, da so informacije, ki jih vsebuje prospekt, po njenem najboljšem vedenju v skladu z resničnimi dejstvi in da ni bila izpuščena nobena informacija, ki bi lahko vplivala na pomen prospekta.

        (3) Osebe iz 1., 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena so vlagatelju solidarno odgovorne za škodo, ki mu je bila povzročena zaradi nepravilnih ali nepopolnih informacij, vsebovanih v prospektu, razen če dokažejo enega od naslednjih razbremenilnih razlogov, da:

        1. so pri sestavi prospekta in preverjanju pravilnosti in popolnosti informacij, vsebovanih v prospektu, ravnale v skladu z ustrezno poklicno skrbnostjo,

        2. je vlagatelj ob nakupu vrednostnih papirjev vedel za nepravilnost oziroma nepopolnost informacij, vsebovanih v prospektu,

        3. je imel vlagatelj pravico odstopiti od sprejema ponudbe vrednostnih papirjev javnosti po drugem odstavku 23. člena Uredbe 2017/1129/EU in te pravice ni uresničil,

        4. so bile posamezne informacije izpuščene iz prospekta v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom 18. člena Uredbe 2017/1129/EU ali

        5. gre za informacijo, za katero ni verjetno, da bi jo razumen vlagatelj upošteval kot pomembno pri odločitvi za nakup vrednostnih papirjev.

        (4) Vlagatelj ne more trditi, da ni vedel za nepravilnost oziroma nepopolnost informacij, vsebovanih v prospektu, če je bila, preden je vpisal ali kupil vrednostne papirje:

        1. informacija o tej nepravilnosti ali nepopolnosti objavljena na kateri koli način, dostopen splošni javnosti, ali

        2. nepravilnost ali nepopolnost odpravljena z objavo dodatka k prospektu v skladu s 23. členom Uredbe 2017/1129/EU.

        (5) Če so informacije, ki jih vsebuje prospekt, nepopolne ali nepravilne, se šteje, da je škoda, ki je bila povzročena vlagatelju z zmanjšanjem vrednosti njegove naložbe v vrednostne papirje glede na nakupno ceno, ki jo je plačal, v vzročni zvezi s temi nepopolnimi oziroma nepravilnimi informacijami, razen če odgovorna oseba dokaže, da take vzročne zveze ni.

        (6) Ne glede na tretji odstavek tega člena osebe, ki so pripravile samo povzetek prospekta v skladu s 7. členom Uredbe 2017/1129/EU (v nadaljnjem besedilu: povzetek prospekta) ali poseben povzetek prospekta EU za rast v skladu z drugim pododstavkom prvega odstavka 15. člena Uredbe 2017/1129/EU (v nadaljnjem besedilu: poseben povzetek prospekta), vključno z njegovim prevodom, odškodninsko odgovarjajo samo, če se pri presoji povzetka prospekta ali posebnega povzetka prospekta glede na druge dele prospekta ugotovi, da je povzetek prospekta ali posebni povzetek prospekta zavajajoč, netočen ali notranje neskladen ali ne daje ključnih informacij, ki bi bile vlagateljem v pomoč pri sprejemanju njihovih naložbenih odločitev. Povzetek prospekta ali poseben povzetek prospekta mora vsebovati opozorilo o omejitvi odškodninske odgovornosti.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Odgovornost v zvezi s propektom x

        82. člen

        (črtan)

        83. člen

        (črtan)

        84. člen

        (črtan)

        85. člen

        (črtan)

        86. člen

        (črtan)

        87. člen

        (črtan)

        88. člen

        (črtan)
    • 2.4 Potrditev prospekta
      • 89. člen

        (črtan)

        90. člen

        (pristojnost in odgovornost agencije za odločanje o potrditvi prospekta)

        (1) Agencija je pristojna za odločanje o potrditvi prospekta glede vrednostnih papirjev, v zvezi s katerimi je matična država članica izdajatelja v skladu z (m) točko 2. člena Uredbe 2017/1129/EU Republika Slovenija.

        (2) Agencija ne odgovarja za resničnost in popolnost informacij, vsebovanih v prospektu, ki ga je potrdila.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Prisojnost in odgovornost ATVP za odločanje o potrditvi prospekta x

        91. člen

        (črtan)

        92. člen

        (upravičeni vlagatelj zahteve za potrditev prospekta)

        (1) Potrditev prospekta za prodajo vrednostnih papirjev javnosti lahko zahteva izdajatelj ali ponudnik, če to ni ista oseba kot izdajatelj.

        (2) Potrditev prospekta za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu lahko zahteva izdajatelj ali druga oseba, ki je po pravilih, ki se uporabljajo za ta organizirani trg, upravičena zahtevati to uvrstitev.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Upravičeni vlagatelj zahteve za potrditev prospekta x

        93. člen

        (zahteva za potrditev prospekta)

        (1) Zahtevi za potrditev prospekta je treba priložiti prospekt, katerega potrditev se zahteva.

        (2) Če se zahteva nanaša na potrditev prospekta za prvo prodajo vrednostnih papirjev javnosti, se zahtevi priloži tudi veljaven sklep pristojnega organa izdajatelja o njihovi izdaji.

        (3) Če se zahteva nanaša na potrditev prospekta za prodajo javnosti vrednostnih papirjev, katerih izdajatelj je lokalna oblast, mora biti zahtevi priloženo tudi soglasje ministrstva, pristojnega za finance, za tako izdajo v skladu s predpisi o javnih financah.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Zahteva za potrditev prospekta x

        94. člen

        (črtan)

        95. člen

        (odločanje o zahtevi za potrditev prospekta)

        (1) Agencija izda odločbo, s katero potrdi prospekt, če je zahtevo za potrditev prospekta vložil upravičeni vlagatelj in je prospekt sestavljen v skladu z Uredbo 2017/1129/EU in 2. poglavjem tega zakona.

        (2) Agencija zavrne zahtevo za potrditev prospekta, če prospekt ni sestavljen v skladu z Uredbo 2017/1129/EU in 2. poglavjem tega zakona ter vlagatelj zahteve za potrditev prospekta v roku, določenem s popravnim sklepom, prospekta ni ustrezno popravil oziroma dopolnil.

        (3) Ne glede na drugi odstavek tega člena agencija zavrne zahtevo za potrditev prospekta tudi, če:

        1. se zahteva nanaša na potrditev prospekta za prodajo vrednostnih papirjev javnosti in je sklep o njihovi izdaji ničen ali je bil razveljavljen,

        2. je vlagatelj zahteve za potrditev prospekta izdajatelj, ki mu je agencija izrekla nadzorni ukrep zaradi kršitev obveznosti, določenih v 3. poglavju tega zakona, in jih izdajatelj še ni odpravil.

        (4) Agencija zavrže zahtevo za potrditev prospekta, če:

        1. zahteve ni vložil upravičeni vlagatelj,

        2. je zahteva nepopolna iz drugih razlogov, in ne zaradi nepravilnosti oziroma nepopolnosti prospekta ter vlagatelj zahteve za potrditev prospekta v roku, določenem s popravnim sklepom, ni ustrezno popravil oziroma dopolnil, ali

        3. niso izpolnjene druge procesne predpostavke za odločanje o zahtevi.

        (5) Če se zahteva nanaša na potrditev prospekta za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu, in vrednostni papirji, ki so predmet zahteve, še niso izdani v nematerializirani obliki, lahko agencija o zahtevi za potrditev prospekta za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu odloči z odložnim pogojem, ki se izpolni, ko so vrednostni papirji izdani v nematerializirani obliki.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Odločanje o zahtevi za potrditev prospekta x
    • 2.5 Objava prospekta in dodatkov ter oglaševanje
      • 96. člen

        (črtan)

        97. člen

        (črtan)

        98. člen

        (črtan)

        99. člen

        (črtan)

        100. člen

        (črtan)

        101. člen

        (črtan)

        102. člen

        (vpis in vplačilo vrednostnih papirjev pri ponudbi javnosti zunaj borznega trga)

        (1) Če se prodaja vrednostnih papirjev javnosti opravlja zunaj borznega trga, njihov vpis poteka pri osebah, ki so po tem zakonu v Republiki Sloveniji upravičene opravljati investicijske storitve in posle iz 6. ali 7. točke prvega odstavka 11. člena tega zakona ali pomožne investicijske storitve iz 6. točke prvega odstavka 19. člena tega zakona in jih za te storitve pooblasti izdajatelj.

        (2) Vplačila vrednostnih papirjev iz prejšnjega odstavka se lahko opravijo pri osebah iz prejšnjega odstavka ali pri izvajalcih plačilnega prometa v skladu z zakonom, ki ureja plačilni promet.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Vpis in vplačilo vrednostnih papirjev pri ponudbi javnosti zunaj borznega trga x

        103. člen

        (črtan)

        104. člen

        (obveznosti izdajatelja glede izdaje vrednostnih papirjev)

        Izdajatelj s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je opravil prvo prodajo vrednostnih papirjev na podlagi ponudbe javnosti, v zvezi s katero je treba v skladu z Uredbo 2017/1129/EU in 72. členom tega zakona objaviti prospekt, vrednostne papirje, ki so bili predmet te ponudbe, izda kot nematerializirane vrednostne papirje, vpisane v centralni register.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Obveznost izdajatelja glede izdaje vrednostnih papirjev x
    • 2.6 Posebna pravila za javne ponudbe in uvrstitev v trgovanje na organiziranem trgu v več državah članicah
      • 105. člen

        (črtan)

        106. člen

        (črtan)

        107. člen

        (črtan)

        108. člen

        (črtan)
    • 2.7 Posebna pravila za vrednostne papirje izdajateljev tretjih držav
      • 109. člen

        (črtan)

        110. člen

        (pooblaščeno investicijsko podjetje)

        (1) Izdajatelj tretje države, ponudnik, ki namerava v Republiki Sloveniji ponuditi vrednostne papirje tega izdajatelja javnosti, ali vlagatelj zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev tega izdajatelja v trgovanje na borznem trgu, za vsa dejanja v zvezi s ponudbo javnosti oziroma uvrstitvijo v trgovanje na borznem trgu, vključno s sestavo in objavo prospekta, pooblasti osebo, ki je po tem zakonu v Republiki Sloveniji upravičena opravljati investicijske storitve in posle iz 6. ali 7. točke prvega odstavka 11. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeno investicijsko podjetje).

        (2) Pooblaščeno investicijsko podjetje solidarno z osebo, ki ga je pooblastila po prejšnjem odstavku, odgovarja za izpolnitev obveznosti, določenih v 2. poglavju tega zakona in Uredbi 2017/1129/EU, in za škodo, ki nastane zaradi kršitve teh obveznosti.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Pooblaščeno investicijsko podjetje x

        111. člen

        (črtan)
    • 2.8 Nadzor agencije nad izpolnjevanjem obveznosti, določenih v 2. poglavju tega zakona in Uredbi 2017/1129/EU
      • 112. člen

        (pristojnost in odgovornost agencije za nadzor)

        (1) Za nadzor nad izvajanjem Uredbe 2017/1129/EU in 2. poglavja tega zakona, je pristojna agencija.

        (2) Agencija pri opravljanju nadzora iz prejšnjega odstavka osebne podatke obdeluje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Pristojnot in odgovornost ATVP za nadzor x

        113. člen

        (namen nadzora)

        Agencija opravlja nadzor zaradi preverjanja, ali izdajatelj, ponudnik ali vlagatelj zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu in druge osebe ravnajo v skladu z Uredbo 2017/1129/EU in 2. poglavjem tega zakona.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Namen nadzora x

        114. člen

        (način opravljanja nadzora)

        Agencija opravlja nadzor nad izvajanjem Uredbe 2017/1129/EU in 2. poglavja tega zakona:

        1. s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem objavljenih informacij ter poročil in obvestil oseb, ki na podlagi Uredbe 2017/1129/EU ali zakona poročajo agenciji,

        2. s pridobivanjem informacij in opravljanjem pregledov poslovanja v skladu z Uredbo 2017/1129/EU in zakonom,

        3. z izrekanjem nadzornih ukrepov iz Uredbe 2017/1129/EU in tega zakona.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Način opravljanja nadzora x

        115. člen

        (črtan)

        116. člen

        (preiskovalni in nadzorni ukrepi v zvezi s ponudbo javnosti in zahtevo za uvrstitev v trgovanje na organiziranem trgu)

        (1) Agencija za namen nadzora iz 113. člena tega zakona uporabi ukrepe iz prvega odstavka 32. člena Uredbe 2017/1129/EU. Če ta zakon ne določa drugače, se ukrepi iz prvega odstavka 32. člena Uredbe 2017/1129/EU izvedejo v skladu z ZIN.

        (2) Če agencija pri nadzoru ugotovi kršitve določb Uredbe 2017/1129/EU, navedenih v (a) točki prvega odstavka 38. člena Uredbe 2017/1129/EU, ali določb 2. poglavja tega zakona, oziroma da nadzorovani subjekt ne sodeluje v postopku nadzora oziroma pregledu poslovanja ali neskladno ravna v postopku nadzora oziroma pregledu poslovanja ali ne upošteva zahtev agencije, kadar ta ravna v skladu z 32. členom Uredbe 2017/1129/EU, izreče ukrepe nadzora iz (a) in (b) točke drugega odstavka 38. člena Uredbe 2017/1129/EU ter globe iz 526. in 527. člena tega zakona.

        (3) Agencija pri določanju ukrepov nadzora in višine glob upošteva vse pomembne okoliščine kršitve, tako da se z izrečenimi ukrepi zagotovi učinkovita odprava kršitev in preprečijo nadaljnja ravnanja ali opustitve, ki pomenijo kršitev Uredbe 2017/1129/EU oziroma določb 2. poglavja tega zakona. Agencija pri tem ustrezno upošteva okoliščine iz (a) do (h) točke prvega odstavka 39. člena Uredbe 2017/1129/EU.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Preiskovalni in nadzorni ukrepi x

        116.a člen

        (preiskovalna dejanja, za katera je potrebna odredba sodišča)

        (1) Ukrep iz (n) točke prvega odstavka 32. člena Uredbe 2017/1129/EU se lahko izvede le na podlagi privolitve pravne osebe in po potrebi fizične osebe, katere dokumenti in drugi podatki se pregledujejo, ali obrazložene pisne odredbe pristojnega sodišča.

        (2) Za izvajanje ukrepa iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabijo drugi do peti odstavek 427. člena tega zakona.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Preiskovalna dejanja po doredbi sodišča x

        116.b člen

        (razkritje informacij o izrečenih ukrepih)

        (1) Agencija pri uporabi 42. člena Uredbe 2017/1129/EU smiselno upošteva 169. člen tega zakona.

        (2) Kadar je objava podatkov o pravnih osebah oziroma osebnih podatkov fizičnih oseb po mnenju agencije nesorazmerna, pri čemer se sorazmernost objave takih podatkov oceni za vsak posamezni primer, ali če bi taka objava ogrozila stabilnost finančnih trgov ali preiskavo v teku, agencija postopa v skladu z drugim odstavkom 42. člena Uredbe 2017/1129/EU.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Razkritje informacij o izrečenih ukrepih x

        117. člen

        (pravica vlagateljev odstopiti od vpisa ali sprejema ponudbe vrednostnih papirjev javnosti)

        (1) Če je agencija v zvezi s ponudbo vrednostnih papirjev javnosti izrekla nadzorni ukrep iz (d) ali (f) točke prvega odstavka 32. člena Uredbe 2017/1129/EU, ima vlagatelj, ki je pred objavo tega nadzornega ukrepa kupil ali vpisal vrednostne papirje na podlagi te ponudbe, pravico odstopiti od sprejetja ponudbe oziroma prodajne pogodbe, ki je bila sklenjena z vpisom ali sprejetjem ponudbe. To pravico lahko vlagatelj uresniči v petih delovnih dneh od objave nadzornega ukrepa agencije.

        (2) Agencija v objavi nadzornega ukrepa vlagatelje pouči o pravici iz prejšnjega odstavka.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Pravica vlagatelja odstopiti od vpisa ali sprejema ponudbe x

        118. člen

        (črtan)

        119. člen

        (nadzorni ukrepi, če ima Republika Slovenija položaj države članice gostiteljice)

        (1) Če agencija pri nadzoru po prvem odstavku 112. člena tega zakona ugotovi, da izdajatelj, ki ima sedež v drugi državi članici, ali institucija, ki odgovarja za ponudbo vrednostnih papirjev tega izdajatelja javnosti, ravna v nasprotju z Uredbo 2017/1129/EU ali 2. poglavjem tega zakona, o tem obvesti matično državo članico izdajatelja in ESMA.

        (2) Če kljub ukrepom, ki jih izreče nadzorni organ matične države članice izdajatelja ali ker ti ukrepi niso zadostni, kršitve iz prejšnjega odstavka niso odpravljene, lahko agencija, po tem ko obvesti nadzorni organ matične države članice izdajatelja in ESMA, izreče ustrezne ukrepe, ki so potrebni za varovanje interesov vlagateljev.

        (3) O ukrepih iz prejšnjega odstavka agencija nemudoma obvesti Komisijo in ESMA.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Nadzorni ukrepi, če ima RS položaj države članice gostoteljice x

        120. člen

        (črtan)

        121. člen

        (črtan)

        122. člen

        (sodelovanje z upravljavci organiziranih trgov)

        Agencija se lahko posvetuje z upravljavci organiziranih trgov, zlasti če odloča o začasni ustavitvi ali prepovedi trgovanja na organiziranem trgu.

        122.a člen

        (prijava kršitev in pravice prijaviteljev)

        (1) Agencija vzpostavi sistem spremljanja prijav o dejstvih, ki predstavljajo ali bi lahko predstavljale kršitev Uredbe 2017/1129/EU, ter zagotovi varstvo pravic prijaviteljev s smiselno uporabo določb drugega do sedemnajstega odstavka 431. člena tega zakona.

        (2) Subjekt iz četrtega odstavka 41. člena Uredbe 2017/1129/EU vzpostavi sistem internega obveščanja o kršitvah Uredbe 2017/1129/EU s smiselno uporabo določb 432. člena tega zakona.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Prijava kršitev in pravic prijaviteljev x
  • + -
    3. poglavje OBVEZNOSTI RAZKRIVANJA NADZOROVANIH INFORMACIJ
    • 3.1 Temeljna pravila o obveznostih javnih družb
      • 123. člen

        (javna družba)

        Javna družba je izdajatelj, katerega vrednostni papirji so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici.

        124. člen

        (nastanek in prenehanje obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij)

        (1) Obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij, določene v 3. poglavju tega zakona, nastanejo z uvrstitvijo vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu.

        (2) Obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij, določene v 3. poglavju tega zakona, prenehajo za:

        1. dolžniške vrednostne papirje, z uvrstitvijo katerih v trgovanje na organiziranem trgu so nastale: z zapadlostjo vseh obveznosti, ki so vsebovane v teh vrednostnih papirjih,

        2. vse vrednostne papirje, z uvrstitvijo katerih v trgovanje na organiziranem trgu so nastale: z umikom teh vrednostnih papirjev iz trgovanja na vseh organiziranih trgih v EU.

          Komentar
        • 31. 12. 2019, Nastanek obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij x

        125. člen

        (sklep o umiku delnic z organiziranega trga)

        (1) Skupščina javne družbe s sedežem v Republiki Sloveniji lahko sprejme sklep o umiku delnic ali drugih lastniških vrednostnih papirjev iz trgovanja na organiziranem trgu (v nadaljnjem besedilu: sklep o umiku delnic z organiziranega trga).

        (2) Za sprejetje sklepa o umiku delnic z organiziranega trga je potrebna večina, ki vključuje najmanj 3/4 osnovnega kapitala družbe oziroma višja večina, če tako določa statut družbe. Pri izračunu kapitalske večine se od osnovnega kapitala odštejejo lastne delnice.

        (3) Objava umika delnic z organiziranega trga je kot predmet dnevnega reda skupščine iz prvega odstavka tega člena pravilna le, če vključuje izjavo družbe, s katero ta delničarjem, ki nasprotujejo temu umiku, z zapisnikom ponudi, da bo prevzela njihove delnice za plačilo primerne denarne odpravnine.

        (4) V sklepu o umiku delnic z organiziranega trga se navede firma družbe in opredelijo druge značilnosti, ki so nujne za izvedbo tega umika.

        (5) Vsak delničar, ki je na skupščini ugovarjal sklepu o umiku delnic z organiziranega trga, lahko zahteva, da družba od njega prevzame delnice za plačilo primerne denarne odpravnine. To pravico ima tudi delničar, ki se skupščine ni udeležil, ker mu je bila udeležba protipravno preprečena, ali če skupščina ni bila pravilno sklicana ali če predmet odločanja na njej ni bil pravilno objavljen.

        (6) Sklepa skupščine o umiku delnic z organiziranega trga ni mogoče izpodbijati z razlogom, da denarna odpravnina, ki jo ponudi družba, ni primerna ali da sploh ni bila ponujena.

        (7) Za pravico do denarne odpravnine iz petega odstavka tega člena se smiselno uporablja 603. člen ZGD-1. Če je bila proti sklepu o umiku delnic z organiziranega trga vložena tožba za izpodbijanje ali ugotovitev ničnosti, začne teči rok za vložitev predloga za določitev primerne denarne odpravnine od dneva pravnomočnosti sodbe, s katero je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek, ali od dneva umika tožbe.

        (8) Sklep o umiku delnic z organiziranega trga se vpiše v sodni register in začne učinkovati:

        1. če je bil sprejet z večino, ki je vključevala najmanj 9/10 osnovnega kapitala družbe: z vpisom tega sklepa v sodni register, razen če je v sklepu določeno, da začne učinkovati šele s potekom določenega roka po dnevu vpisa tega sklepa v sodni register,

        2. v drugih primerih: s potekom dveh let od vpisa tega sklepa v sodni register.

        (9) Javna družba o vpisu sklepa o umiku delnic z organiziranega trga v sodni register borzo ali upravljavca drugega organiziranega trga, na katerem se delnice umaknejo iz trgovanja na podlagi sklepa o umiku delnic z organiziranega trga, obvesti naslednji delovni dan po prejemu tega sklepa.

        (10) Prvi do deveti odstavek tega člena se uporablja tudi, če se delnice umaknejo iz trgovanja:

        1. na enem organiziranem trgu in uvrstijo v trgovanje na drugem organiziranem trgu ali

        2. na enem od več organiziranih trgov, na katere so uvrščene.

        (11) Prvi do deseti odstavek tega člena se smiselno uporablja za umik dolžniških vrednostnih papirjev iz trgovanja na organiziranem trgu, pri čemer:

        1. se namesto pojma »skupščina« uporablja pojem »zasedanje imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določne izdaje«,

        2. se namesto pojma »statut družbe« uporablja pojem »prospekt oziroma, kadar v skladu z drugim odstavkom 1. člena Uredbe 2017/1129/EU prospekt ni obvezen, pogoji izdaje«,

        3. se namesto pojma »delnice« uporablja pojem »dolžniški vrednostni papirji«,

        4. se namesto pojma »lastniški vrednostni papirji« uporablja pojem »dolžniški vrednostni papirji«,

        5. se namesto pojma »osnovni kapital« uporablja pojem »vsota vseh obveznosti, vsebovanih v dolžniških vrednostnih papirjih določene izdaje«,

        6. se namesto pojma »delničar« uporablja pojem »imetnik dolžniškega vrednostnega papirja«,

        7. se namesto pojma »vpis v sodni register« uporablja pojem »javna objava notarskega zapisnika z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje«,

        8. se v zvezi z osmim odstavkom tega člena sklep o umiku dolžniških vrednostnih papirjev z organiziranega trga ne vpiše v sodni register, ampak javna družba javno objavi notarski zapisnik z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje, ki vsebuje sklep o umiku dolžniških vrednostnih papirjev z organiziranega trga, pri čemer začne navedeni sklep učinkovati, ko je za to podano soglasje javne družbe ter:

        - če je bil sprejet z večino, ki je vključevala najmanj 9/10 vsote vseh obveznosti, vsebovanih v dolžniških vrednostnih papirjih določene izdaje: z javno objavo notarskega zapisnika z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje, razen če je v sklepu določeno, da začne učinkovati šele s potekom določenega roka po dnevu javne objave notarskega zapisnika z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje,

        - v drugih primerih: s potekom šestih mesecev od javne objave notarskega zapisnika z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje,

        9. v zvezi z devetim odstavkom tega člena, javna družba o objavi notarskega zapisnika z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje, ki vsebuje sklep o umiku dolžniških vrednostnih papirjev z organiziranega trga, obvesti borzo oziroma upravljavca drugega organiziranega trga, na katerem se iz trgovanja umaknejo dolžniški vrednostni papirji na podlagi sklepa o umiku dolžniških vrednostnih papirjev z organiziranega trga, naslednji delovni dan po objavi tega notarskega zapisnika z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje,

        10. se za sklic zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje smiselno uporablja 295. člen ZGD-1, pri čemer se smiselno uporabljajo pojmi, kot so navedeni v tem odstavku,

        11. se za pravico do denarne odpravnine uporabijo določbe iz prospekta oziroma iz pogojev izdaje, če so pogoji glede denarne odpravnine v prospektu oziroma v pogojih izdaje določeni drugače kot to določa ta člen,

        12. se osmi, deveti in smiselno deseti odstavek tega člena ter 8. do 10. točka tega odstavka uporabljajo le, če prospekt oziroma pogoji izdaje ne določajo drugače.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Umik delnic z organiziranega trga x

        126. člen

        (uporaba 3. poglavja tega zakona)

        (1) Za razkrivanje nadzorovanih informacij javnih družb, katerih matična država članica je Republika Slovenija, se uporablja 3. poglavje tega zakona.

        (2) Matična država članica javne družbe v zvezi z izdajo dolžniških vrednostnih papirjev, ki se glasijo na znesek, manjši od 1.000 eurov, ali znesek v drugi valuti, ki je najmanj enakovreden znesku 1.000 eurov, in v zvezi z izdajo delnic je, če ima javna družba položaj:

        1. osebe države članice: država članica, v kateri ima sedež,

        2. osebe tretje države: država članica, ki jo izbere javna družba med državami članicami, v katerih so njeni vrednostni papirji sprejeti v trgovanje.

        (3) Matična država članica javne družbe v zvezi z izdajo drugih vrednostnih papirjev, razen izdaj iz prejšnjega odstavka, je tista država članica, ki jo med naslednjimi državami članicami izbere javna družba:

        1. država članica, v kateri ima javna družba svoj sedež, ali

        2. katerakoli država članica, na območju katere so vrednostni papirji javne družbe uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu.

        (4) Javna družba lahko za svojo matično državo članico izbere samo eno državo članico.

        (5) Javna družba obvestilo o izbiri matične države članice objavi na način, določen s tem zakonom za objavo nadzorovanih informacij.

        (6) Javna družba o izbiri matične države članice obvesti:

        1. agencijo, če ima javna družba sedež v Republiki Sloveniji,

        2. pristojni nadzorni organ matične države članice in

        3. pristojne nadzorne organe držav članic gostiteljic.

        (7) Izbira Republike Slovenije kot matične države članice po 2. točki drugega odstavka tega člena ostane veljavna, razen če:

        1. javna družba izbere drugo matično državo po devetem odstavku tega člena in

        2. svojo izbiro razkrije v skladu s petim in šestim odstavkom tega člena.

        (8) Izbira Republike Slovenije kot matične države članice po tretjem odstavku tega člena učinkuje najmanj tri leta od dneva, ko javna družba obvesti agencijo o tej izbiri, razen če so pred potekom tega obdobja:

        1. vsi vrednostni papirji javne družbe umaknjeni iz trgovanja na vseh organiziranih trgih v EU ali

        2. je javna družba izbrala drugo matično državo po drugem ali devetem odstavku tega člena.

        (9) Za javno družbo, katere vrednostni papirji:

        1. niso več uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu matične države članice na podlagi 2. točke drugega odstavka ali tretjega odstavka tega člena in

        2. so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ene ali več drugih držav članic, je nova matična država članica javne družbe:

        - država članica, v kateri ima javna družba sedež, ali

        - država članica, ki jo javna družba izbere med državami članicami, v katerih so njeni vrednostni papirji uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu.

        (10) Če javna družba v treh mesecih od datuma, ko so njeni vrednostni papirji uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ob prvi ponudbi javnosti, ne razkrije svoje matične države članice na podlagi 2. točke drugega odstavka ali tretjega odstavka tega člena:

        1. je matična država tista država članica, v kateri so vrednostni papirji javne družbe uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu, ali

        2. so matične države tiste države članice, v katerih so vrednostni papirji javne družbe uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu, dokler javna družba ne izbere in razkrije ene same matične države članice.

        (11) Država članica gostiteljica je država članica, na območju katere so vrednostni papirji izdajatelja uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu, če se razlikuje od matične države članice izdajatelja.

        (12) Če so vrednostni papirji, glede katerih je matična država članica javne družbe druga država članica, uvrščeni samo v trgovanje na borznem trgu, se za javno družbo, ki je izdajatelj teh vrednostnih papirjev, oziroma osebo, ki je zahtevala njihovo uvrstitev v trgovanje na borznem trgu, uporablja 158. člen tega zakona.

        (13) Za družbo v lasti Republike Slovenije, ustanovljeno zaradi izvajanja ukrepov za krepitev stabilnosti bank se, kadar ta družba ni izdajateljica vrednostnih papirjev, uvrščenih v trgovanje na organiziranem trgu, a se šteje za javno družbo, uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo obveznosti javnih družb glede objave letnega in polletnega poročila, izpolnjevanje teh obveznosti pa v tem primeru nadzoruje ministrstvo, pristojno za finance.

          Komentar
        • 31. 12. 2019, Uporaba 3. poglavja zakona x
        • 31. 12. 2019, Matična država članica javne družbe x
        • 31. 12. 2019, Družba v lasti RS, ustanovljena zaradi izvajanja ukrepov za krepitev stabilnosti bank x

        127. člen

        (izjeme od uporabe 3. poglavja tega zakona)

        (1) Za enote kolektivnih naložbenih podjemov, razen podjemov zaprtega tipa, se 3. poglavje tega zakona ne uporablja.

        (2) Za Republiko Slovenijo in za regionalno oziroma lokalno oblast kot izdajatelja vrednostnih papirjev se ne uporabljajo drugi do šesti odstavek 153. člena tega zakona.

        (3) Določbe 133. do 137. člena in 139. člen tega zakona se ne uporabljajo za javne družbe, ki:

        1. imajo položaj:

        - države članice,

        - organa regionalne ali lokalne oblasti države članice,

        - javne mednarodne organizacije, katerih članica je ena ali več držav članic,

        - Evropske centralne banke ali centralne banke države članice,

        - Evropskega instrumenta za finančno stabilnost (v nadaljnjem besedilu: EFSF), ki je bil ustanovljen z okvirnim sporazumom o družbi EFSF, in kateregakoli drugega mehanizma, vzpostavljenega zaradi ohranitve finančne stabilnosti Evropske monetarne unije z zagotavljanjem začasne finančne pomoči državam članicam, katerih valuta je euro,

        2. so od vrednostnih papirjev, uvrščenih v trgovanje na organiziranem trgu, izdale samo dolžniške vrednostne papirje, ki se vsak glasi na znesek najmanj 100.000 eurov ali znesek v drugi valuti, ki je najmanj enakovreden 100.000 eurom,

        3. so od vrednostnih papirjev, uvrščenih v trgovanje na organizirani trg EU pred 31. decembrom 2010, izdale samo dolžniške vrednostne papirje, od katerih se vsak glasi na znesek najmanj 50.000 eurov ali znesek v drugi valuti, ki je najmanj enakovreden 50.000 eurom, do preteka obdobja veljavnosti teh dolžniških vrednostnih papirjev.

          Komentar
        • 1. 12. 2019, Izjeme od uporabe 3. poglavja zakona x

        128. člen

        (delničar, odvisna družba in obvladujoča oseba)

        (1) Delničar je vsaka fizična ali pravna oseba zasebnega ali javnega prava, ki je neposredno ali posredno zakoniti imetnik:

        1. delnic javne družbe v svojem imenu in za svoj račun,

        2. delnic javne družbe v svojem imenu in za račun druge fizične ali pravne osebe,

        3. potrdil o deponiranju delnic.

        (2) V primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena se imetnik potrdil o deponiranju, ki predstavljajo delnice, šteje za imetnika teh delnic.

        (3) Odvisna družba je pravna oseba, v kateri:

        1. ima druga oseba večino glasovalnih pravic,

        2. je druga oseba delničar ali družbenik in ima pravico imenovati ali razrešiti večino članov organa vodenja ali nadzora,

        3. je druga oseba delničar ali družbenik in sama nadzoruje večino glasovalnih pravic, v skladu z dogovorom, sklenjenim z drugimi delničarji ali družbeniki, ali

        4. ima druga oseba pravico izvajati prevladujoč vpliv ali dejansko izvaja prevladujoč vpliv.

        (4) Druga oseba iz prejšnjega odstavka je obvladujoča oseba odvisne družbe.

        (5) Pri presoji, ali ima oseba položaj obvladujoče osebe po 2. točki tretjega odstavka tega člena, se pravicam iz delnic, katerih imetnik je ta oseba za svoj račun, prištejejo pravice, katerih imetnik je:

        1. druga odvisna družba te osebe in

        2. druga oseba, ki ima delnice za račun te osebe.

        129. člen

        (pragovi pomembnega deleža)

        (1) Pragovi pomembnega deleža so deleži glasovalnih pravic v posamezni javni družbi, ki pripadajo posameznemu delničarju ter pomenijo 5 %, 10 %, 15 %, 20 %, 25 %, 1/3, 50 % ali 75 % vseh glasovalnih pravic v tej javni družbi.

        (2) Kot osnova za ugotavljanje pomembnega deleža se upoštevajo vse delnice javne družbe z glasovalno pravico, vključno z lastnimi delnicami in delnicami, pri katerih je uresničevanje glasovalne pravice omejeno po zakonu ali po statutu družbe v skladu z zakonom.

        130. člen

        (nadzorovana informacija)

        Nadzorovana informacija je vsaka informacija, ki jo razkrije javna družba ali druga oseba, ki je zahtevala uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu brez soglasja javne družbe:

        1. po 3. poglavju tega zakona,

        2. kot notranjo informacijo v skladu s 17. členom Uredbe 596/2014/EU ali

        3. po predpisih druge države članice, sprejetih zaradi prenosa Direktive 2004/109/ES v pravni red te države članice ali na podlagi prvega odstavka 3. člena Direktive 2004/109/ES.

          Komentar
        • 31. 12. 2019, Nadzorovana informacija x

        131. člen

        (elektronsko sredstvo)

        (1) Elektronsko sredstvo je elektronska oprema za obdelavo podatkov, ki vključuje digitalno kompresijo, shranjevanje in pošiljanje podatkov z uporabo žic, radijskih valov, optičnih tehnologij ali kateregakoli drugega načina prenosa elektromagnetnega valovanja.

        (2) Elektronsko sredstvo, ki se uporablja za zbiranje in obdelavo podatkov, ki se v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov štejejo za osebne podatke, zagotavlja zavarovanje teh podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V zvezi s tem se sprejmejo primerni tehnični in organizacijski ukrepi, s katerimi se te podatke zaščiti pred uničenjem, izgubo ali spremembo in nepooblaščenimi ali nezakonitimi oblikami hrambe, obdelave, dostopa ali razkritja.

        132. člen

        (predpis o nadzorovanih informacijah)

        Agencija predpiše podrobnejša pravila za obveščanje o izboru matične države članice javne družbe po 2. točki drugega odstavka ter po tretjem ali devetem odstavku 126. člena tega zakona in druga podrobnejša merila za uporabo 3. poglavja tega zakona.

    • 3.2 Obveznosti glede objave letnega in polletnega poročila
      • 133. člen

        (uporaba ZGD-1 in direktiv EU za letno poročilo in revizorjevo poročilo)

        (1) Če ima javna družba sedež v Republiki Sloveniji, se za njeno letno in konsolidirano letno poročilo ter revizorjevo poročilo, ki jih objavi v skladu z oddelkom 3.2 tega zakona, uporablja osmo poglavje I. dela ZGD-1.

        (2) Če ima javna družba sedež v drugi državi članici ali v tretji državi, njeno letno in konsolidirano letno poročilo ter revizorjevo poročilo, ki jih objavi v skladu z oddelkom 3.2 tega zakona, ustreza naslednjim zahtevam:

        1. če družba sestavi konsolidirano računovodsko poročilo po predpisu države članice, sprejetim za prenos Direktive 2013/34/EU, njeno računovodsko poročilo vsebuje konsolidirane računovodske izkaze, sestavljene v skladu z Uredbo 1606/2002/ES, letno poročilo nadrejene družbe v skupini pa je sestavljeno v skladu s pravom države sedeža nadrejene družbe,

        2. če družba ni zavezana h konsolidaciji, njeno revidirano računovodsko poročilo vsebuje računovodske izkaze in pojasnila k tem izkazom, sestavljene v skladu s pravom države njenega sedeža,

        3. računovodsko poročilo je revidirano v skladu s predpisom države članice, sprejetim za prenos prvega odstavka 34. člena in 35. člena Direktive 2013/34/EU, in če je družba zavezana h konsolidaciji, tudi v skladu s predpisom države članice, sprejetim za prenos drugega odstavka 34. člena Direktive 2013/34/EU,

        4. poslovno poročilo je sestavljeno v skladu s predpisom države članice, sprejetim za prenos 19. člena Direktive 2013/34/EU in če je družba zavezana h konsolidaciji tudi v skladu s predpisom države članice, sprejetim za prenos 29. člena Direktive 2013/34/EU.

        (3) Če je javna družba po 56. členu ZGD-1 oziroma po 1. točki drugega odstavka tega člena zavezana h konsolidaciji, se pravila o obveznostih v zvezi z letnim in polletnim poročilom, določenih v oddelku 3.2 tega zakona, uporabljajo tudi za obveznosti v zvezi s konsolidiranim letnim oziroma polletnim poročilom.

          Komentar
        • 31. 12. 2019; Globa zaradi neobjave poročila v skladu s 133. členom zakona x

        134. člen

        (obveznost objave letnega poročila in revizorjevega poročila)

        (1) Javna družba objavi svoje letno poročilo najpozneje v štirih mesecih po koncu poslovnega leta in zagotovi, da ostane javno dostopno najmanj deset let po njegovi objavi.

        (2) Letno poročilo vsebuje:

        1. revidirano računovodsko poročilo,

        2. poslovno poročilo, in

        3. izjavo članov poslovodstva in drugih oseb javne družbe, ki so odgovorni za sestavo letnega poročila in katerih imena in položaj v javni družbi je jasno razkrit, da je po njihovem najboljšem vedenju:

        - računovodsko poročilo sestavljeno v skladu z ustreznim okvirom računovodskega poročanja ter daje resničen in pošten prikaz sredstev in obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida družbe in morebitnih drugih družb, vključenih v konsolidacijo kot celote, in

        - v poslovno poročilo vključen pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganja, ki so jim družba in morebitne druge družbe, vključene v konsolidacijo, kot celota izpostavljene.

        (3) Hkrati z objavo letnega poročila javna družba na način iz prvega odstavka tega člena objavi tudi revizorjevo poročilo, ki ga je podpisal revizor, odgovoren za revidiranje letnega poročila družbe.

        (4) Javna družba svoje letno poročilo pripravi, predloži agenciji, predloži v sistem za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij in objavi v enotni elektronski obliki, ki jo določa Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/815 z dne 17. decembra 2018 o dopolnitvi Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev enotne elektronske oblike poročanja (UL L št. 143 z dne 29. 5. 2019, str. 1). Navedeno morajo skupaj zagotavljati člani organov vodenja in nadzora javne družbe.

        (5) Javna družba zagotovi revizorjev pregled in revizorjevo poročilo o tem, ali je njeno letno poročilo pripravljeno tako, kot določa prejšnji odstavek. Revizorjev pregled in revizorjevo poročilo se opravita v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje. Agencija za javni nadzor nad revidiranjem predpiše podrobnejšo obliko in vsebino revizorjevega pregleda in revizorjevega poročila o opravljenem pregledu.

        135. člen

        (objava sprejetja letnega poročila)

        (1) Če letnega poročila do roka iz prvega odstavka 134. člena tega zakona še ni sprejel pristojni organ družbe, javna družba v navedenem roku objavi letno poročilo, ki ga je sestavilo poslovodstvo družbe, in na to v objavi opozoriti.

        (2) V primeru iz prejšnjega odstavka javna družba v 15 dneh po dnevu, ko letno poročilo sprejme njen pristojni organ, objavi tudi sprejeto letno poročilo. Če pristojni organ družbe pri sprejetju letnega poročila ni spremenil letnega poročila, ki ga je sestavilo poslovodstvo družbe, lahko družba namesto ponovne objave celotnega letnega poročila objavi samo informacijo, da je pristojni organ družbe sprejel letno poročilo z vsebino, ki jo je sestavilo poslovodstvo družbe.

        136. člen

        (obveznost objave polletnega poročila)

        Javna družba objavi svoje polletno poročilo za prvih šest mesecev poslovnega leta takoj, ko je to mogoče, in ne pozneje kot v treh mesecih po koncu tega obdobja. Javna družba zagotovi, da njeno polletno poročilo ostane javno dostopno najmanj deset let po objavi.

          Komentar
        • 21. 12. 2019, Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti objave letnega in polletnega poročila x
        • 31. 12. 2019, Obveznost objave polletnega poročila x

        137. člen

        (vsebina polletnega poročila)

        (1) Polletno poročilo vsebuje:

        1. povzetek računovodskega poročila,

        2. vmesno poslovno poročilo, in

        3. izjavo članov poslovodstva in drugih oseb javne družbe, ki so odgovorni za sestavo polletnega poročila in katerih imena in položaj v javni družbi so jasno razkriti, da je po njihovem najboljšem vedenju:

        - povzetek računovodskega poročila sestavljen v skladu z ustreznim okvirom računovodskega poročanja ter daje resničen in pošten prikaz sredstev in obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida družbe in morebitnih drugih družb, vključenih v konsolidacijo kot celote, in

        - v vmesno poslovno poročilo vključen pošten prikaz informacij iz petega in šestega odstavka tega člena.

        (2) Če je javna družba po 56. členu ZGD-1 oziroma po 1. točki drugega odstavka 133. člena tega zakona zavezana h konsolidaciji, se povzetek računovodskega poročila sestavi v skladu z ustreznim mednarodnim računovodskim standardom o vmesnem finančnem poročanju, sprejetem po postopku iz 6. člena Uredbe 1606/2002/ES.

        (3) Javne družbe, ki niso zavezane h konsolidaciji po 56. členu ZGD-1 oziroma 1. točki drugega odstavka 133. člena tega zakona, sestavijo povzetek polletnega računovodskega poročila v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

        (4) Povzetek polletnega računovodskega poročila javnih družb, ki niso zavezana h konoslidaciji po 56. členu ZGD-1 oziroma 1. točki drugega odstavka 133. člena tega zakona, vsebuje najmanj:

        1. povzetek bilance stanja,

        2. povzetek izkaza poslovnega izida in

        3. prilogo s pojasnili k izkazoma iz 1. in 2. točke tega odstavka.

        (5) Pri sestavi povzetka bilance stanja in povzetka izkaza poslovnega izida družba upošteva enaka načela pripoznavanja in vrednotenja, kot jih upošteva pri sestavi letnega računovodskega poročila.

        (6) Vmesno poslovno poročilo vsebuje vsaj opis vseh pomembnejših poslovnih dogodkov, ki so nastopili v prvih šestih mesecih po koncu prejšnjega poslovnega leta, in njihovega vpliva na povzetek računovodskega poročila, vključno z opisom bistvenih vrst tveganj in negotovosti v zvezi s preostalimi šestimi meseci tekočega poslovnega leta ali navedbo, da navedenih pomembnejših poslovnih dogodkov ali bistvenih vrst tveganj in negotovosti ni.

        (7) Vmesno poslovno poročilo javne družbe, ki je izdala delnice, vsebuje tudi opis pomembnih poslov s povezanimi osebami in je sestavljeno v skladu z ustreznim računovodskim standardom.

        (8) Če je bilo polletno računovodsko poročilo revidirano, javna družba hkrati z objavo polletnega poročila na način iz 136. člena tega zakona objavi revizorjevo poročilo. Če polletno računovodsko poročilo ni bilo revidirano, se obveznost objave smiselno uporablja za revizorjev pregled.

        (9) Če polletno računovodsko poročilo ni bilo predmet revidiranja ali pregleda, je v polletnem poročilu to izrecno navedeno.

          Komentar
        • 31. 12. 2019, Načela pripoznavanja in vrednotenja x
        • 31. 12. 2019, Globa zaradi neobjave polletnega poročila ali njegove nepopolne vsebine x

        138. člen

        (poročanje določenih javnih družb o plačilih vladam)

        Javna družba iz prvega odstavka 70.b člena ZGD-1 v skladu z drugim do petim odstavkom 70.b člena ZGD-1 objavi konsolidirano poročilo o plačilih vladam najpozneje šest mesecev po koncu vsakega poslovnega leta, in zagotovi, da je javno dostopno še najmanj deset let po objavi.

          DZ - Slovenski predpisi
        • 31. 12. 2019, Poročanje določenih javnih družb x

        139. člen

        (odgovornost za pravilno izpolnitev obveznosti javne družbe)

        (1) Člani organov vodenja in nadzora javne družbe zagotovijo, da javna družba pravilno izpolnjuje obveznosti, določene v oddelku 3.2 ter v 151. členu tega zakona.

        (2) Javna družba in člani njenih organov vodenja in nadzora solidarno odgovarjajo vlagateljem za škodo, ki jim nastane zaradi nepravilne izpolnitve obveznosti iz prejšnjega odstavka.

        (3) Javna družba ali član njenega organa vodenja ali nadzora se odškodninske odgovornosti iz prejšnjega odstavka lahko razbremeni, če dokaže, da je v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti iz prvega odstavka tega člena ravnal v skladu z ustrezno profesionalno skrbnostjo.

    • 3.3 Obveznosti glede informacij o pomembnih deležih v javni družbi, katere delnice so uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu
      • 140. člen

        (uporaba oddelkov 3.3 in 3.5 tega zakona)

        (1) Oddelek 3.3 tega zakona se uporablja za javne družbe, katerih delnice so uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu.

        (2) Oddelka 3.3 in 3.5 tega zakona se smiselno uporabljata tudi za nejavne družbe iz drugega odstavka 4. člena ZPre-1.

        (3) CDD agenciji do 15. januarja tekočega leta pošlje seznam družb, ki so izdale delnice kot nematerializirani vrednostni papir, vpisan v centralnem registru, in imajo na zadnji dan preteklega leta najmanj 250 delničarjev.

        (4) Javno družbo o spremembi pomembnih deležev obvesti tudi oseba, ki na podlagi vsote glasovalnih pravic iz prvega odstavka 141. člena, 142. in 143. člena tega zakona doseže ali preseže posamezen prag pomembnega deleža ali se njegov delež zmanjša pod posamezen prag pomembnega deleža.

        (5) Za obveščanje iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljata 146. in 156. člen tega zakona, pri čemer je število glasovalnih pravic navedeno ločeno za primere iz prvega odstavka 141. člena ter ločeno za primere iz 142. in 143. člena tega zakona.

          Komentar
        • 31. 12. 2019, Uporaba oddelkov 3.3. in 3.5. x
        • 31. 12. 2019, Uporaba oddelkov 3.3. in 3.5. za nejavne družbe x

        141. člen

        (obveznost delničarjev obveščati javno družbo o spremembi pomembnih deležev)

        (1) Delničar obvesti javno družbo, če doseže ali preseže posamezen prag pomembnega deleža ali se njegov delež zmanjša pod posamezen prag pomembnega deleža, na podlagi enega od naslednjih dejstev:

        1. pravnih poslov razpolaganja z delnicami ali drugih pravnih poslov, katerih posledica je sprememba deleža glasovalnih pravic, ali

        2. korporacijskih dejanj javne družbe ali drugih pravnih dejstev iz 149. člena tega zakona.

        (2) Prejšnji odstavek se ne uporablja za:

        1. delnice, ki so bile pridobljene izključno za poravnavo znotraj običajno kratkega poravnalnega obdobja, in

        2. delnice, katerih imetnik je depozitar v zvezi z opravljanjem storitev hrambe, če lahko iz teh delnic uresničuje glasovalne pravice samo na podlagi navodil, ki mu jih da oseba, za račun katere jih hrani, v pisni obliki ali z uporabo elektronskega načina.

        (3) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za pridobitve in odsvojitve delnic, s katerimi vzdrževalec trga pri opravljanju poslov vzdrževanja trga preseže 5 % prag pomembnega deleža ali se njegov delež zmanjša pod 5 % prag pomembnega deleža, če vzdrževalec trga izpolnjuje naslednja pogoja:

        1. ima dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov agencije oziroma drugega pristojnega nadzornega organa države članice in

        2. ne posega v poslovodenje javne družbe niti ne izvaja vpliva na javno družbo za nakup teh delnic ali kritje njihove nakupne cene.

        (4) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za glasovalne pravice iz trgovalne knjige banke, banke države članice, banke tretje države ali investicijskega podjetja na podlagi trgovalne knjige, kot jo ureja Uredba 575/2013/EU, če:

        1. delež glasovalnih pravic iz trgovalne knjige ne presega 5 % in

        2. se glasovalne pravice iz delnic iz trgovalne knjige ne uveljavijo ali kako drugače uporabijo za poseganje v poslovodenje javne družbe.

        (5) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za glasovalne pravice iz delnic, pridobljenih za stabilizacijo finančnih instrumentov v skladu s 5. členom Uredbe 596/2014/EU, če se glasovalne pravice iz teh delnic ne uveljavijo ali kako drugače uporabijo za poseganje v poslovodenje javne družbe.

        142. člen

        (obveznost imetnikov finančnih instrumentov obveščati o spremembi pomembnih deležev)

        (1) Javno družbo o spremembah pomembnih deležev na podlagi pravnih dejstev iz prvega odstavka 141. člena tega zakona obvešča tudi imetnik finančnih instrumentov, ki:

        1. vsebujejo enostransko oblikovalno upravičenje, z uresničitvijo katerega imetnik doseže sklenitev pogodbe, katere predmet je pridobitev že izdanih delnic javne družbe z glasovalno pravico, in

        2. niso zajeti v prejšnji točki ter se nanašajo na delnice in imajo podoben gospodarski vpliv kot ga imajo finančni instrumenti iz prejšnje točke, ne glede na to, ali dajejo pravico do fizične poravnave ali ne.

        (2) Za finančni instrument iz prejšnjega odstavka se šteje:

        1. prenosljivi vrednostni papir,

        2. opcija,

        3. terminska pogodba,

        4. menjalni posel,

        5. dogovor o terminski obrestni meri,

        6. pogodba na razliko in

        7. vse druge pogodbe ali dogovori, ki imajo podoben gospodarski vpliv in jih je mogoče poravnati fizično ali v gotovini.

        (3) Drugi, tretji in četrti odstavek 141. člena, 145. člen in tretji odstavek 146. člena tega zakona se smiselno uporabljajo glede obveznosti imetnikov finančnih instrumentov iz prvega odstavka tega člena obveščati o spremembi pomembnih deležev iz prvega odstavka tega člena.

        143. člen

        (obveznost drugih oseb obveščati javno družbo o spremembi pomembnih deležev)

        O spremembah pomembnih deležev na podlagi pravnih dejstev iz prvega odstavka 141. člena tega zakona obvešča javno družbo tudi oseba (v nadaljnjem besedilu: zavezanec za obveščanje), ki je upravičena pridobiti ali razpolagati ali uresničevati glasovalne pravice iz delnic v katerem od naslednjih primerov glasovalnih pravic ali kombinaciji primerov glasovalnih pravic:

        1. katerih imetnik je tretja oseba, s katero je zavezanec za obveščanje sklenil pogodbo, ki pogodbeni stranki zavezuje, da z usklajenim uresničevanjem glasovalnih pravic, katerih imetnici sta, izvajata trajno skupno politiko upravljanja javne družbe,

        2. katerih imetnik je tretja oseba, s katero je zavezanec za obveščanje sklenil pogodbo, na podlagi katere je na tretjo osebo odplačno začasno prenesel uresničevanje teh pravic,

        3. vsebovanih v delnicah, ki so začasno prenesene zavezancu za obveščanje kot zavarovanje, če nadzoruje te pravice in izrazi namero, da jih bo uresničeval,

        4. vsebovanih v delnicah, glede katerih ima zavezanec za obveščanje pravico užitka,

        5. ki jih ima ali jih lahko uresničuje v pomenu iz 1. do 4. točke tega člena odvisna družba zavezanca za obveščanje,

        6. vsebovanih v delnicah, ki so v hrambi pri zavezancu za obveščanje in jih ta lahko uresničuje po lastni presoji, če od delničarjev ne prejme ustreznih navodil,

        7. katerih imetnik je tretja oseba v svojem imenu in za račun zavezanca za obveščanje,

        8. ki jih zavezanec za obveščanje lahko uresničuje kot pooblaščenec in jih ta lahko uresničuje po lastni presoji, če od delničarjev ne prejme ustreznih navodil.

          Komentar
        • 31. 12. 2019; obveznost drugih oseb obveščati javno družbo o spremembi pomembnih deležev x

        144. člen

        (izjeme pri obveznosti obveščanja za članice ESCB)

        (1) Obveznosti iz prvega odstavka 141. člena in iz 3. točke 143. člena tega zakona ne nastanejo, če so delnice prenesene članici ESCB pri opravljanju njenih nalog osrednje monetarne oblasti, vključno z delnicami, prenesenimi članici ESCB na podlagi zastave, posla začasne prodaje ali odkupa ali podobnega posla, da se zagotovi likvidnost za namene monetarne politike ali znotraj plačilnega sistema.

        (2) Prejšnji odstavek se uporablja samo za posle, ki trajajo krajše obdobje, če se glasovalne pravice iz delnic, ki so predmet teh poslov, ne uresničujejo.

        145. člen

        (druge izjeme)

        (1) Pri presoji, ali je bil dosežen oziroma presežen prag pomembnega deleža, družba, ki je nadrejena družbi za upravljanje, deležem glasovalnih pravic iz 141. in 143. člena tega zakona, katerih imetnik je sama, ni dolžna prištevati deležev kolektivnih naložbenih podjemov ali drugih naložb, ki jih pod pogoji, določenimi v ZISDU-3 ali predpisu države članice, sprejetim za prenos Direktive 2009/65/ES, upravlja družba za upravljanje, če družba za upravljanje uresničuje glasovalne pravice iz teh deležev neodvisno od nadrejene družbe.

        (2) Prejšnji odstavek se ne uporablja, če:

        1. je nadrejena družba ali tej podrejena družba imetnik delnic z glasovalno pravico, ki jih upravlja družba za upravljanje, in

        2. družba za upravljanje ne uresničuje glasovalnih pravic iz teh delnic po lastni presoji, temveč samo po neposrednih ali posrednih navodilih nadrejene družbe ali tej podrejene družbe.

        (3) Pri presoji, ali je bil dosežen oziroma presežen prag pomembnega deleža, družba, nadrejena investicijskemu podjetju, ki je v skladu s tem zakonom ali predpisom države članice, sprejetim za prenos Direktive 2014/65/EU upravičeno opravljati investicijske storitve in posle, deležem glasovalnih pravic iz 141. in 143. člena tega zakona, katerih imetnik je sama, ni dolžna prištevati deležev iz naložb v delnice z glasovalno pravico, ki jih upravlja to investicijsko podjetje pri opravljanju storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti v pomenu, opredeljenem v četrtem odstavku 11. člena tega zakona, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

        1. investicijsko podjetje ima ustrezno dovoljenje pristojnega nadzornega organa za opravljanje investicijske storitve gospodarjenja s finančnim instrumenti iz 4. točke prvega odstavka 11. člena tega zakona in

        2. investicijsko podjetje:

        - lahko uresničuje glasovalne pravice iz naložb v delnice z glasovalno pravico samo na podlagi navodil, ki mu jih da stranka, za račun katere gospodari z njimi, v pisni obliki ali z uporabo elektronskega sredstva, ali

        - je z uporabo ustreznih ukrepov zagotovilo ustrezne pogoje, enakovredne pogojem, določenim v ZISDU-3 oziroma predpisu države članice, sprejetim za prenos Direktive 2009/65/ES, da se storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti opravljajo neodvisno od drugih storitev in poslov, ki jih opravlja investicijsko podjetje, in

        3. investicijsko podjetje uresničuje glasovalne pravice neodvisno od nadrejene družbe.

        (4) Prejšnji odstavek se ne uporablja, če:

        1. je nadrejena družba ali tej podrejena družba imetnik delnic z glasovalno pravico, ki jih upravlja investicijsko podjetje, in

        2. investicijsko podjetje ne uresničuje glasovalnih pravic iz teh delnic po lastni presoji, temveč samo po neposrednih ali posrednih navodilih nadrejene družbe ali tej podrejene družbe.

        146. člen

        (postopek obveščanja o spremembi pomembnih deležev)

        (1) Obvestilo o spremembi pomembnih deležev iz prvega odstavka 141. člena in 143. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o spremembi pomembnih deležev) vsebuje:

        1. skupni delež glasovalnih pravic po spremembi, ki je predmet obvestila,

        2. če je javna družba izdala več razredov delnic z glasovalno pravico, tudi skupni delež glasovalnih pravic za vsak razred teh delnic,

        3. če se imetništvo uresničuje prek odvisnih družb, tudi zaporedje povezave do teh odvisnih družb,

        4. dan, ko je bil prag pomembnega deleža, ki je predmet obvestila, dosežen ali presežen, ali se je delež, ki je predmet obvestila, zmanjšal pod ta prag,

        5. osebno ime, stalno ali začasno prebivališče fizične osebe oziroma firmo in sedež pravne osebe:

        - delničarja, tudi če ta v primerih iz 143. člena tega zakona ni upravičen uresničevati glasovalnih pravic, in

        - v primerih iz 143. člena tega zakona tudi zavezanca za obveščanje, ki je upravičen uresničevati glasovalne pravice za račun delničarja iz prejšnje alineje.

        (2) Delničar ali zavezanec za obveščanje javni družbi pošlje obvestilo o spremembi pomembnih deležev takoj, ko je mogoče, in najpozneje četrti trgovalni dan po dnevu, ko je:

        1. izvedel za pridobitev oziroma odsvojitev delnic ali za možnost uresničevanja glasovalnih pravic ali ko bi za ta dejstva lahko izvedel, ne glede na to, kdaj so nastopili pravni učinki pridobitve oziroma odsvojitve delnic ali možnosti uresničevanja glasovalnih pravic, ali

        2. na podlagi objave iz 149. člena tega zakona obveščen o dejstvu iz 2. točke prvega odstavka 141. člena tega zakona.

        (3) Delničar ali zavezanec za obveščanje je oproščen obveznosti obveščanja, če je obvestilo poslala njegova nadrejena družba ali nadaljnja nadrejena družba te družbe.

        (4) Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi za obveznosti imetnikov finančnih instrumentov iz 142. člena tega zakona.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Postopek obveščanja o spremembi pomembnih deležev x
        • 31. 12. 2019, Pregled pravil in postopkov obveščanja ESMA x
        • 31. 12. 2019, Globa zaradi neobveščanja o doseganju oz. preseganju posameznega praga pomembnega deleža x
        • 31. 7. 2019, Praktični vodnik, nacionalna pravila o priglasitvah pomembnih deležev

        147. člen

        (objava informacij o spremembi pomembnih deležev)

        (1) Javna družba objavi informacije iz obvestila o spremembi pomembnih deležev takoj, ko je mogoče, in najpozneje tretji trgovalni dan po prejemu obvestila.

        (2) Prejšnji odstavek se ne uporablja, če se informacija iz obvestila o spremembi pomembnega deleža objavi v sistemu za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij iz 159. člena tega zakona najpozneje tretji trgovalni dan po prejemu obvestila.

          Komentar
        • 31. 12. 2019, Globa zaradi neobjave informacij v skladu s 147. členom zakona x

        148. člen

        (objava informacij glede lastnih delnic javne družbe)

        Javna družba objavi informacijo o spremembi deleža lastnih delnic, če:

        1. neposredno ali prek osebe, ki deluje v svojem imenu in za račun javne družbe, pridobi ali odsvoji lastne delnice in

        2. zaradi take pridobitve oziroma odsvojitve delež glasovalnih pravic iz lastnih delnic javne družbe doseže ali preseže 5 % ali 10 % vseh delnic javne družbe z glasovalno pravico oziroma se zmanjša pod enega od teh pragov.

          Komentar
        • 31. 12. 2019, Globa za neobjavo informacije o spremembi deleža lstnih delnic x
        • 31. 12. 2019, Objava informacij glede lastnih delnic x

        149. člen

        (objave glede sprememb skupnega števila delnic z glasovalno pravico)

        Za izračun pragov pomembnega deleža po 129. členu tega zakona javna družba ob koncu vsakega meseca, v katerem se je zaradi korporacijskega dejanja javne družbe ali drugega pravnega dejstva spremenilo skupno število delnic z glasovalno pravico, na katere je razdeljen osnovni kapital javne družbe, ali skupno število glasovalnih pravic, ki izhajajo iz teh delnic, objavi informacijo o tej spremembi in o novem skupnem številu glasovalnih pravic.

          Komentar
        • 31. 12. 2019, Globa zaradi neobjave informacije o spremembi in novem skupnem številu glasovalnih pravic x
        • 31. 12. 2019, Objava spremembe skupnega števila delnic z glasovalno pravico x

        150. člen

        (predpis o informacijah o pomembnih deležih)

        Agencija predpiše:

        1. podrobnejša merila za presojo nastopa obveznosti in izjem iz 141. člena tega zakona,

        2. v zvezi z obvestili in informacijami o spremembi pomembnih deležev:

        - določi standardni obrazec obvestila o spremembi pomembnih deležev,

        - opredeli način določitve koledarja trgovalnih dni,

        - podrobneje določi primere, v katerih mora delničar ali zavezanec za obveščanje obvestiti javno družbo o spremembi pomembnega deleža,

        - podrobneje določi merila za presojo, kdaj bi delničar ali zavezanec za obveščanje lahko zvedel za pridobitev oziroma odtujitev,

        - podrobneje določi merila za uporabo izjem iz 145. člena tega zakona,

        3. v zvezi z obveznostmi imetnikov finančnih instrumentov:

        - podrobnejše značilnosti finančnih instrumentov iz prvega odstavka 142. člena tega zakona in način izračunavanja skupnega deleža glasovalnih pravic za presojo pragov pomembnega deleža,

        - podrobnejše značilnosti finančnih instrumentov iz prvega odstavka 142. člena tega zakona glede izpolnjevanja naročila oziroma zahteve delničarja, da trguje kako drugače kot za lastni račun,

        - podrobnejša pravila o vsebini obvestila iz prvega odstavka 142. člena tega zakona z določitvijo standardiziranega obrazca obvestila,

        - podrobnejša pravila o rokih in naslovniku obvestila,

        4. podrobnejša pravila o objavi informacij glede lastnih delnic javne družbe.

    • 3.4 Druge obveznosti javne družbe
      • 151. člen

        (obveznost objave informacij o spremembah vsebine pravic iz vrednostnih papirjev)

        (1) Javna družba brez odlašanja objavi vse spremembe glede vsebine pravic iz različnih razredov njenih delnic, ki so uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu, vključno z vsemi spremembami glede pravic, ki izhajajo iz izvedenih vrednostnih papirjev, ki jih je izdala in katerih vsebina je katerikoli finančni instrument iz 142. člena tega zakona glede pridobitve teh delnic.

        (2) Javna družba, katere drugi vrednostni papirji, razen delnic, so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu, brez odlašanja objavi vse spremembe glede vsebine pravic iz teh vrednostnih papirjev, vključno s spremembami, ki lahko posredno vplivajo na te pravice, zlasti spremembe, ki nastanejo zaradi spremembe pogojev za izplačilo obveznosti iz teh vrednostnih papirjev ali obrestnih mer.

        (3) Prejšnji odstavek se ne uporablja za spremembo elementa obrestne mere, ki je objektivno določljiv in neodvisen od volje javne družbe, na primer EURIBOR ali LIBOR.

        152. člen

        (obveznost glede informacij za imetnike delnic, ki so uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu)

        (1) Javna družba, katere delnice so uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu, delničarje, ki so v enakem položaju do družbe, obravnava enako.

        (2) Javna družba zagotovi, da so v njeni matični državi članici dostopne ustrezna oprema in informacije, potrebne za uresničevanje pravic iz delnic, in da je v zvezi s tem zagotovljena ustrezna integriteta podatkov. Javna družba delničarju, v skladu s pravom svojega sedeža, omogoči uresničevanje glasovalnih pravic tudi prek pooblaščenca.

        (3) Za izpolnitev obveznosti iz prejšnjega odstavka javna družba zlasti:

        1. v zvezi z zasedanjem posamezne skupščine delničarjev zagotovi informacije o:

        - mestu, času in dnevnem redu zasedanja skupščine,

        - skupnem številu delnic in glasovalnih pravic in

        - pravici delničarjev do udeležbe na skupščini,

        2. delničarjem zagotovi obrazec pooblastila za uresničevanje glasovalne pravice v pisni oziroma v primeru iz četrtega odstavka tega člena v elektronski obliki, in sicer hkrati z obvestilom o sklicu skupščine ali na zahtevo delničarja za objavo sklica skupščine,

        3. za plačilnega zastopnika določi finančno družbo, prek katere lahko delničarji uresničujejo svoje premoženjske pravice iz delnic, in

        4. objavi ali pošlje delničarjem ustrezna obvestila o:

        - določitvi in izplačilu dividend in

        - izdaji novih delnic, ki vključujejo tudi informacije o prednostni pravici in načinu vpisa novih delnic, ter o razveljavitvi ali zamenjavi delnic.

        (4) Javna družba lahko pošlje informacije delničarjem z uporabo elektronskega sredstva, če tako določa statut javne družbe in če so izpolnjeni naslednji pogoji:

        1. uporaba elektronskega sredstva ne sme biti odvisna od kraja sedeža ali bivališča delničarja ali osebe ali v primerih iz 143. člena tega zakona druge osebe, ki je upravičena uresničevati glasovalne pravice;

        2. zagotovljeni so ustrezni identifikacijski postopki, ki omogočajo, da delničar ali druga oseba, ki je upravičena uresničevati glasovalne pravice, dejansko prejme obvestilo;

        3. javna družba delničarja oziroma v primerih iz 1. do 5. točke 143. člena tega zakona osebo, ki je upravičena pridobiti, odtujiti ali uresničevati glasovalne pravice, pisno zaprosi za dovoljenje, da ji informacije pošilja z uporabo elektronskega sredstva. Delničar oziroma druga oseba, ki je pod pogoji iz te točke dala soglasje za pošiljanje informacij z uporabo elektronskega sredstva, lahko kadarkoli pozneje zahteva, da se ji informacije v prihodnje pošiljajo v pisni obliki;

        4. javna družba porazdelitev stroškov v zvezi s pošiljanjem informacij z uporabo elektronskega sredstva opravi v skladu z načelom enakega obravnavanja delničarjev iz prvega odstavka tega člena.

        153. člen

        (obveznost glede informacij za imetnike dolžniških vrednostnih papirjev, ki so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu)

        (1) Javna družba, katere dolžniški vrednostni papirji so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu, vse imetnike dolžniških vrednostnih papirjev iste vrste enako obravnava glede vseh pravic, vsebovanih v teh vrednostnih papirjih.

        (2) Javna družba zagotovi, da so v njeni matični državi članici javno dostopne ustrezna oprema in informacije, potrebne za uresničevanje pravic iz dolžniških vrednostnih papirjev, in da je v zvezi s tem zagotovljena ustrezna integriteta podatkov.

        (3) Za izpolnitev obveznosti iz prejšnjega odstavka javna družba zlasti:

        1. objavi ali pošlje imetnikom dolžniških vrednostnih papirjev ustrezna obvestila o:

        - mestu, času in dnevnem redu zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev,

        - izplačilu obresti,

        - uresničitvi katerekoli zamenjave, vpisa ali razveljavitve pravic in odkupa, pa tudi o pravici imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev, da sodelujejo pri teh dejanjih,

        2. vsaki osebi, ki je upravičena glasovati na zasedanju imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev, zagotovi obrazec pooblastila za uresničevanje glasovalne pravice v pisni obliki oziroma v primeru iz petega odstavka tega člena z uporabo elektronskega sredstva, in sicer hkrati z obvestilom o sklicu zasedanja ali na zahtevo te osebe po objavi sklica zasedanja,

        3. za plačilnega zastopnika določi finančno družbo, prek katere lahko imetniki dolžniških vrednostnih papirjev uresničujejo svoje premoženjske pravice iz teh vrednostnih papirjev.

        (4) Če je treba na zasedanje imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev povabiti samo imetnike dolžniških vrednostnih papirjev, ki se vsak glasi najmanj na znesek 100.000 eurov ali znesek, izražen v drugi valuti, ki je bil ob izdaji teh vrednostnih papirjev najmanj enakovreden 100.000 eurom, lahko javna družba za mesto zasedanja izbere kraj v katerikoli državi članici, če so v tej državi članici dostopne ustrezna oprema in informacije, potrebne za uresničevanje pravic teh imetnikov.

        (5) Prejšnji odstavek velja tudi za imetnike dolžniških vrednostnih papirjev, uvrščenih v trgovanje na organizirani trg EU pred 31. decembrom 2010, ki se vsak glasi najmanj na znesek 50.000 eurov ali znesek, izražen v drugi valuti, ki je bil ob izdaji teh vrednostnih papirjev najmanj enakovreden 50.000 eurom, do preteka obdobja veljavnosti teh dolžniških vrednostnih papirjev.

        (6) Javna družba lahko pošlje informacije imetnikom dolžniških vrednostnih papirjev z uporabo elektronskega sredstva, če je tako odločilo zasedanje imetnikov teh vrednostnih papirjev in če so izpolnjeni naslednji pogoji:

        1. uporaba elektronskega sredstva ne sme biti odvisna od kraja sedeža ali bivališča imetnika dolžniških vrednostnih papirjev ali osebe, ki je upravičena uresničevati glasovalne pravice za imetnika;

        2. zagotovljeni so ustrezni identifikacijski postopki, ki omogočajo, da imetnik dolžniških vrednostnih papirjev dejansko prejme obvestilo;

        3. javna družba imetnika dolžniških vrednostnih papirjev pisno zaprosi za dovoljenje, da mu informacije pošilja z uporabo elektronskega sredstva. Imetnik dolžniških vrednostnih papirjev, ki je pod pogoji iz te točke dal soglasje za pošiljanje informacij z uporabo elektronskega sredstva, lahko kadarkoli pozneje zahteva, da se mu informacije v prihodnje pošiljajo v pisni obliki;

        4. javna družba porazdelitev stroškov v zvezi s pošiljanjem informacij z uporabo elektronskega sredstva opravi v skladu z načelom enakega obravnavanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev iz prvega odstavka tega člena.

        154. člen

        (predpis o uresničevanju pravic imetnikov vrednostnih papirjev, ki so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu)

        Agencija predpiše podrobnejša pravila o načinu izpolnjevanja obveznosti in uresničevanja pravic iz 152. in 153. člena tega zakona.

    • 3.5 Druga pravila glede nadzorovanih informacij
      • 155. člen

        (predložitev nadzorovanih informacij agenciji)

        (1) Če javna družba oziroma oseba, ki je brez soglasja javne družbe zahtevala uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu, objavi nadzorovano informacijo, hkrati vsebino te objave predloži agenciji in jo obvesti o načinu te objave.

        (2) Agencija lahko javno objavi nadzorovane informacije, ki so ji bile predložene po prejšnjem odstavku, na svojih spletnih straneh.

          Komentar
        • 31. 12. 2019, Predložitev nadzorovanih informacij Agenciji x

        156. člen

        (predložitev obvestila o spremembi pomembnih deležev)

        (1) Delničar, imetnik finančnega instrumenta iz 142. člena tega zakona in zavezanec za obveščanje obvestilo o spremembi pomembnih deležev iz prvega odstavka 146. člena tega zakona hkrati s predložitvijo javni družbi predložijo tudi agenciji.

        (2) Obvestilo o spremembi pomembnih deležev je lahko po izbiri delničarja, imetnika finančnega instrumenta iz 142. člena tega zakona ali zavezanca za obveščanje namesto v slovenskem jeziku sestavljeno v jeziku, ki se običajno uporablja v mednarodnih finančnih krogih.

        (3) Če je obvestilo o spremembi pomembnih deležev sestavljeno v jeziku, ki se običajno uporablja v mednarodnih finančnih krogih, agencija ni upravičena zahtevati prevoda v slovenski jezik.

        157. člen

        (uporaba jezika v objavi nadzorovanih informacij)

        (1) Če je Republika Slovenija matična država članica javne družbe in so vrednostni papirji uvrščeni samo v trgovanje na borznem trgu, je objava nadzorovanih informacij sestavljena v slovenskem jeziku.

        (2) Če je Republika Slovenija matična država članica javne družbe in so vrednostni papirji uvrščeni v trgovanje na borznem trgu in na organiziranem trgu v drugi državi članici, je objava nadzorovanih informacij sestavljena:

        1. v slovenskem jeziku in

        2. po izbiri javne družbe v jeziku, ki ga priznava nadzorni organ države članice gostiteljice, ali v jeziku, ki se običajno uporablja v mednarodnih finančnih krogih.

        (3) Če je Republika Slovenija matična država članica javne družbe in so vrednostni papirji uvrščeni v trgovanje samo na organiziranem trgu v drugi državi članici, je objava nadzorovanih informacij sestavljena po izbiri javne družbe v jeziku, ki ga priznava nadzorni organ države članice gostiteljice, ali v jeziku, ki se običajno uporablja v mednarodnih finančnih krogih.

        (4) Če javna družba v primeru iz prejšnjega odstavka izbere jezik, ki ga priznava nadzorni organ države članice gostiteljice, so nadzorovane informacije objavljene tudi po izbiri javne družbe v slovenskem jeziku ali v jeziku, ki se običajno uporablja v mednarodnih finančnih krogih.

        (5) Če so bili vrednostni papirji uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu brez soglasja javne družbe, obveznosti iz prvega do četrtega odstavka tega člena ne nastanejo za javno družbo, temveč za osebo, ki je zahtevala to uvrstitev.

        (6) Ne glede na prvi do četrti odstavek tega člena je objava nadzorovanih informacij pri izdaji vrednostnih papirjev, ki se vsak glasi najmanj na znesek 100.000 eurov ali znesek, izražen v drugi valuti, ki je bil ob uvrstitvi teh vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu najmanj enakovreden 100.000 eurom, sestavljena po izbiri javne družbe oziroma osebe, ki je zahtevala uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu, v jezikih, ki jih priznavajo nadzorni organi matične države članice javne družbe in držav članic gostiteljic, ali v jeziku, ki se običajno uporablja v mednarodnih finančnih krogih.

        (7) Prejšnji odstavek velja tudi za dolžniške vrednostne papirje, uvrščene v trgovanje na organizirani trg EU pred 31. decembrom 2010, ki se vsak glasi najmanj na znesek 50.000 eurov ali znesek, izražen v drugi valuti, ki je bil ob uvrstitvi teh vrednostnih papirjev v trgovanje na organizirani trg najmanj enakovreden 50.000 eurom, do preteka obdobja veljavnosti teh dolžniških vrednostnih papirjev.

        (8) Če je Republika Slovenija država gostiteljica, se glede jezika objave nadzorovanih informacij uporabljajo predpisi matične države članice javne družbe.

          Komentar
        • 31. 12. 2019, Uporaba jezika v objavi nadzorovanih informacij x
        • 31. 12. 2019, Globa za prekršek zaradi neobjave nadzorovanih informacij v predpisanem jeziku x

        158. člen

        (dostop do nadzorovanih informacij)

        (1) Javna družba oziroma oseba, ki je zahtevala uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu brez soglasja javne družbe, nadzorovane informacije:

        1. objavi na način, ki omogoča hiter dostop do teh informacij na nediskriminatorni podlagi, in

        2. jih predloži sistemu za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij iz 159. člena tega zakona.

        (2) Javna družba oziroma oseba, ki je zahtevala uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu brez soglasja javne družbe, za objavo in predložitev nadzorovanih informacij po prejšnjem odstavku vlagateljem ne sme zaračunavati nobenih stroškov.

        (3) Javna družba oziroma oseba, ki je zahtevala uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu brez soglasja javne družbe, za objavo iz 1. točke prvega odstavka tega člena uporabi medij, ki razumno zanesljivo omogoča razširitev informacij javnosti na celotnem območju EU.

          Komentar
        • 31. 12. 2019, Dostop do nadzorovanih informacij x
        • 31. 12. 2019, ESMA vprašanja in odgovori x
        • 31. 12. 2019, Globa za prekršek za nepravilno objavo nadzorovane informacije x

        159. člen

        (sistem za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij)

        (1) Agencija sama upravlja sistem za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij ali imenuje vsaj enega upravljavca, ki bo sistem upravljal v njenem imenu in za njen račun.

        (2) Sistem za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij izpolnjuje naslednje zahteve:

        1. ustreza minimalnim kakovostnim standardom glede varnosti, zanesljivosti informacijskega vira, zapisa časa in enostavnega dostopa končnim uporabnikom in

        2. je usklajen s postopkom predložitve nadzorovanih informacij agenciji po 155. in 156. členu tega zakona.

        (3) Oseba, ki jo je imenovala agencija za upravljanje sistema iz prvega odstavka tega člena, s tarifo določi nadomestila za storitve v zvezi z upravljanjem sistema za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij.

        (4) Če agencija v skladu s prvim odstavkom tega člena imenuje upravljavca, mora upravljavec k tarifi iz prejšnjega odstavka in njenim spremembam dobiti soglasje agencije.

        (5) Upravljavec sistema iz prvega odstavka tega člena zagotovi, da je sistem za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij, ki ga upravlja, dostopen tudi prek evropske točke za elektronski dostop, ki jo vzpostavi ESMA.

        160. člen

        (predpis o predložitvi in dostopu do nadzorovanih informacij)

        (1) Agencija predpiše:

        1. podrobnejša pravila o predložitvi informacij iz 155. člena tega zakona in v zvezi s tem zlasti o:

        - predložitvi informacij z uporabo elektronskega sredstva in

        - uskladitvi predložitve letnega poročila iz 134. člena tega zakona,

        2. podrobnejša pravila o dostopu do nadzorovanih informacij in v zvezi s tem zlasti:

        - minimalne standarde glede mesta objave,

        - minimalne standarde za učinkovito predložitev nadzorovanih informacij,

        - minimalne standarde sistema za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij,

        - pravila za zagotavljanje interoperabilnosti informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki jih uporabljajo sistemi iz 159. člena tega zakona,

        - pravila za dostop do informacij iz 159. člena tega zakona na ravni EU.

        (2) Agencija oblikuje ustrezne usmeritve glede zagotavljanja javne dostopnosti informacij, ki se objavljajo po 2. in 3. poglavju tega zakona.

    • 3.6 Posebna pravila za osebe tretjih držav
      • 161. člen

        (posebna pravila za javne družbe tretjih držav)

        (1) Agencija lahko javno družbo tretje države oprosti izpolnjevanja obveznosti, določenih v 133. do 139. členu, prvem odstavku 147. člena, 148. členu, 149. členu in 151. do 153. členu tega zakona, če pravo te tretje države določa enakovredne zahteve ali če javna družba ravna v skladu z zahtevami prava tretje države, ki so po presoji agencije enakovredne.

        (2) Tudi v primeru iz prejšnjega odstavka nastanejo obveznosti glede predložitve in objave nadzorovanih informacij, določene v 155, 157. in 158. členu tega zakona.

        (3) O izjemah iz prvega odstavka tega člena agencija obvesti ESMA.

          Komentar
        • 31. 12. 2019, ekvivalenca x

        162. člen

        (posebna pravila za druge osebe tretjih držav)

        (1) Izjema, določena v prvem odstavku 145. člena tega zakona, se uporablja tudi v zvezi z družbo tretje države, ki bi, če bi imela položaj osebe države članice, po prvem odstavku 5. člena Direktive 2009/65/ES potrebovala dovoljenje pristojnega nadzornega organa države članice, če glede neodvisnosti izpolnjuje pogoje, enakovredne tistim iz Direktive 2009/65/ES.

        (2) Izjema, določena v tretjem odstavku 145. člena tega zakona, se uporablja tudi v zvezi z družbo tretje države, ki bi, če bi imela položaj osebe države članice in bi potrebovala dovoljenje agencije ali pristojnega nadzornega organa države članice za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti v pomenu, opredeljenem v četrtem odstavku 11. člena tega zakona oziroma predpisu države članice, sprejetim za prenos 4. točke oddelka A priloge I k Direktivi 2014/65/EU, če glede neodvisnosti izpolnjuje pogoje, enakovredne tistim iz tretjega odstavka 145. člena tega zakona.

        163. člen

        (predpis o posebnih pravilih za osebe tretjih držav)

        Agencija predpiše podrobnejša pravila za uporabo 161. in 162. člena tega zakona.

    • 3.7 Nadzor agencije nad izpolnjevanjem obveznosti, določenih v 3. poglavju tega zakona
      • 164. člen

        (pristojnost in odgovornost agencije za nadzor)

        (1) Agencija je pristojna za nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti, določenih v 3. poglavju tega zakona, v zvezi z javnimi družbami, glede katerih ima Republika Slovenija položaj matične države članice javne družbe.

        (2) Agencija je pristojna za nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti, določenih v 3. poglavju tega zakona, tudi v zvezi z javnimi družbami, glede katerih ima Republika Slovenija položaj države članice gostiteljice, v obsegu, določenem v 171. členu tega zakona.

        (3) Agencija je pristojna za nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti, določenih v oddelku 3.3 tega zakona, tudi v zvezi z družbami iz drugega odstavka 140. člena tega zakona.

          Komentar
        • 31. 12. 2019, Pristojnost in odgovornost Agencije za nadzor x
        • 31. 12. 2019, Smernice ESMA x

        165. člen

        (namen nadzora)

        Agencija opravlja nadzor zaradi preverjanja, ali javna družba, oseba, ki je zahtevala uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu brez soglasja javne družbe, delničarji, imetniki finančnega instrumenta iz 142. člena tega zakona in zavezanci za obveščanje ravnajo v skladu s 3. Poglavjem tega zakona.

          Komentar
        • 31. 12. 2019, Namen nadzora x

        166. člen

        (način opravljanja nadzora)

        Agencija opravlja nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti, določenih v 3. poglavju tega zakona:

        1. s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem objavljenih informacij in poročil ter obvestil oseb, ki so po tem ali drugem zakonu dolžne poročati agenciji,

        2. s spremljanjem, ali javna družba pravočasno objavlja informacije, in preverjanjem pravilnosti vsebine objavljenih informacij,

        3. z opravljanjem pregledov poslovanja oseb iz 165. člena tega zakona v Republiki Sloveniji v obsegu, potrebnem za dosego namena nadzora,

        4. z izrekanjem nadzornih ukrepov iz drugega odstavka 167. člena in 168. člena tega zakona.

          Komentar
        • 31. 12. 2019, Način opravljanja nadzora x
        • 31. 12. 2019, Globa za prekršek družbe, ki ne omogoči opravljanja nadzora Agencije x

        167. člen

        (zahteva agencije za predložitev in objavo informacij)

        (1) Za presojo, ali osebe iz 165. člena tega zakona ravnajo v skladu s 3. poglavjem tega zakona, lahko agencija:

        1. od osebe iz 165. člena tega zakona, od njene obvladujoče osebe, od njene odvisne družbe in od revizorja, ki je revidiral računovodsko poročilo osebe iz 165. člena, njene obvladujoče osebe ali njene odvisne družbe, zahteva, da ji predloži informacije in dokumente, vključno z osebnimi podatki, potrebne za to preverjanje in presojo,

        2. od oseb iz 165. člena tega zakona ali od njihovih poslovodij zahteva, da ji predložijo nadzorovane informacije v skladu s 155. ali 156. členom tega zakona in, če je to potrebno za dosego namena nadzora, da ji predložijo dodatne informacije in dokumente, vključno z osebnimi podatki.

        (2) Agencija lahko javni družbi odredi objavo informacije iz 1. točke prvega odstavka tega člena v roku, ki ga določi z odredbo. Če javna družba ne ravna v skladu s to odredbo, lahko agencija sama na stroške javne družbe zagotovi objavo te informacije.

        (3) Predložitev informacij in dokumentov agenciji po 1. točki prvega odstavka tega člena nima značilnosti kršitve revizorjeve obveznosti varovanja zaupnih podatkov po zakonu, ki ureja revidiranje, ali na podlagi pogodbe.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Zahteva Agencije za predložitev in objavo informacij x

        168. člen

        (nadzorni ukrepi agencije)

        (1) Agencija lahko izreče tudi naslednje nadzorne ukrepe:

        1. od upravljavca organiziranega trga zahteva, da začasno in največ za deset zaporednih delovnih dni ustavi trgovanje z vrednostnimi papirji na tem trgu, če utemeljeno sumi, da javna družba, ki je izdajatelj teh vrednostnih papirjev, ravna v nasprotju s 3. poglavjem tega zakona,

        2. prepove trgovanje z vrednostnimi papirji na organiziranem trgu, če ugotovi, da je kršeno 3. poglavje tega zakona, ali če utemeljeno sumi, da bo kršeno 3. poglavja tega zakona,

        3. objavi, da osebe iz 165. člena tega zakona ne izpolnjujejo svojih obveznosti, določenih v 3. poglavju tega zakona,

        4. izreče druge ustrezne ukrepe, potrebne za zagotovitev, da javna družba izpolnjuje svoje obveznosti do delničarjev iz 152. člena oziroma do imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev iz 153. člena tega zakona,

        5. začasno ukine izvrševanje glasovalnih pravic iz delnic v primeru hujših kršitev četrtega in petega odstavka 140. člena, prvega odstavka 141. člena, 142. člena in 143. člena ter drugega odstavka 146. člena tega zakona,

        6. osebam iz 165. člena tega zakona odredi posredovanje, predložitev ali objavo informacije iz 3. poglavja tega zakona ali objavo spremembe oziroma dopolnitve objavljene informacije iz 3. poglavja tega zakona.

        (2) Agencija lahko pod pogoji, določenimi v tem zakonu, osebam iz 143. člena tega zakona, nad katerimi izvaja pristojnosti in naloge nadzora izreče ukrepe nadzora, pri čemer upošteva vse ustrezne okoliščine glede kršitve, da se z izrečenimi ukrepi nadzora zagotovi učinkovita odprava kršitev in prepreči nadaljnje ravnanje ali opustitve, ki pomenijo kršitev 3. poglavja tega zakona, še zlasti:

        1. resnost in trajanje kršitve ter stopnjo odgovornosti kršitelja,

        2. finančni položaj kršitelja in pridobljeni dobiček ali izgubo, ki je bila s kršitvijo preprečena, če ju je mogoče opredeliti,

        3. izgube, ki so jih zaradi kršitve utrpele tretje osebe, če jih je mogoče opredeliti,

        4. sodelovanje kršitelja v postopku ugotavljanja kršitve,

        5. predhodne kršitve in morebitne sistemske posledice kršitve.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Nadzorni ukrepi Agencije x

        169. člen

        (razkritje informacij o izrečenih ukrepih)

        (1) Agencija zaradi preprečevanja in odvračanja ravnanj, ki pomenijo kršitev 3. poglavja tega zakona, javno objavi informacije v zvezi z ukrepi nadzora in sankcijami zaradi prekrška, ki jih je izrekla zaradi kršitev 3. poglavja tega zakona.

        (2) Agencija v skladu s prejšnjim odstavkom javno objavi informacije po končanju postopka z izdajo ukrepa ali sankcije, razen če je bil začet postopek sodnega varstva na podlagi šestega odstavka 170. člena tega zakona. V tem primeru agencija objavi informacije, ko je zahteva za sodno varstvo pravnomočno zavrnjena.

        (3) Informacije iz prvega odstavka tega člena obsegajo naslednje podatke:

        1. o kršitelju:

        - naziv in sedež pravne osebe, če je agencija zaradi kršitev 2. poglavja tega zakona pravni osebi izrekla ukrep nadzora ali sankcijo zaradi prekrška, ali

        - osebno ime in leto rojstva fizične osebe, če je agencija zaradi kršitev 3. poglavja tega zakona fizični osebi izrekla ukrep nadzora ali sankcijo zaradi prekrška;

        2. o kršitvi:

        - opis okoliščin in ravnanj, ki pomenijo kršitev 3. poglavja tega zakona,

        - naravo ugotovljenih kršitev;

        3. izrek odločbe, s katero se postopek konča;

        4. informacijo o tem, ali je zoper odločbo začet postopek sodnega varstva v skladu s tem zakonom.

        (4) Podatki, ki se v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, štejejo za osebne, se iz objave po prvem odstavku tega člena izbrišejo po poteku petih let.

          Komentar
        • 31. 12. 2019, Razkritje informacij o izrečenih ukrepih x
        • 31. 12. 2019, Nadzorni ukrepi Agencije x
        • Razkritja v okviru ESMA x
        • Razkritja v okviru ESMA x
        • 31. 12. 2019, Nadzorniška razkritja
        • Razkritja v okviru ESMA
        • Razkritja v okviru ESMA

        170. člen

        (razkritje identitete kršitelja)

        (1) Ne glede na prejšnji člen agencija po uradni dolžnosti ali na podlagi ugovora iz tretjega odstavka tega člena odloči, da se informacije o identiteti kršitelja ne objavijo, če:

        1. se ukrep nadzora izreče fizični osebi in objava osebnih podatkov o kršitelju ni sorazmerna, ali

        2. bi objava informacij o identiteti kršitelja ogrozila stabilnost finančnih trgov ali interese uspešne izvedbe predkazenskega ali kazenskega postopka, ali

        3. bi vpletenim osebam z objavo verjetno nastala nesorazmerna škoda.

        (2) Če agencija ob izdaji odločbe oceni, da so v zvezi z objavo identitete kršitelja podani razlogi iz prejšnjega odstavka, hkrati z izdajo odločbe, s katero izreče ukrepe nadzora, odloči tudi, da se identiteta kršitelja ne objavi. Za oceno ali je podan razlog iz 2. točke prejšnjega odstavka, ki se nanaša na interese uspešne izvedbe predkazenskega ali kazenskega postopka, agencija predhodno pridobi mnenje pristojnega državnega tožilca, ki agencijo pri oceni zavezuje.

        (3) Če agencija ob izdaji odločbe ne ugotovi razlogov iz prvega odstavka tega člena, hkrati z izdajo odločbe, s katero izreče ukrepe nadzora, odloči tudi, da se identiteta kršitelja objavi, določi rok trajanja objave, na podlagi meril iz prvega odstavka tega člena, in svojo odločitev ustrezno utemelji ter kršitelja pouči, da v primeru obstoja razlogov iz prvega odstavka tega člena te razloge navede v ugovoru, ki se vloži v roku, ki je v skladu s tem zakonom določen za vložitev pravnega sredstva zoper odločbo o ukrepu nadzora.

        (4) Agencija odloči o ugovoru iz prejšnjega odstavka z odločbo.

        (5) Če na podlagi ugovora kršitelja agencija ugotovi, da so podani razlogi iz prvega odstavka tega člena, v odločbi, s katero ugodi ugovoru, odloči, da se identiteta kršitelja ne objavi.

        (6) Kršitelj lahko zoper odločbo, s katero agencija zavrne ugovor, vloži zahtevo za sodno varstvo.

        (7) Ne glede na četrti odstavek prejšnjega člena lahko agencija na podlagi zahteve kršitelja, ki je fizična oseba, odloči, da se informacije o identiteti kršitelja, če obstojijo razlogi iz prvega odstavka tega člena, po javni objavi na spletni strani agencije umaknejo pred potekom petih let. Za zahtevo kršitelja se uporabljajo določbe tega člena o ugovoru iz tretjega do šestega odstavka tega člena.

          Komentar
        • 31. 12. 2019, Razritje identitete kršitelja x

        171. člen

        (nadzorni ukrepi, če ima Republika Slovenija položaj države članice gostiteljice)

        (1) Če agencija pri nadzoru po drugem odstavku 164. člena tega zakona ugotovi, da oseba iz 165. člena tega zakona ravna v nasprotju s 3. poglavjem tega zakona, o tem obvesti nadzorni organ matične države članice javne družbe in ESMA.

        (2) Če kljub ukrepom, ki jih izreče nadzorni organ matične države članice javne družbe, ali ker ti ukrepi niso zadostni, kršitve iz prejšnjega odstavka niso odpravljene, lahko agencija potem, ko o tem obvesti nadzorni organ matične države članice javne družbe, izreče ustrezne ukrepe iz 168. člena tega zakona, ki so potrebni za varovanje interesov vlagateljev.

        (3) O ukrepih iz prejšnjega odstavka agencija nemudoma obvesti Komisijo in ESMA.

          Komentar
        • 31. 12. 2019, Nadzorni ukrepi, če ima RS položaj države članice gostiteljice x

        172. člen

        (sodelovanje z drugimi nadzornimi organi)

        (1) Agencija sodeluje z nadzornimi organi drugih držav članic, kadarkoli je to potrebno zaradi izvajanja njenih pristojnosti in odgovornosti glede nadzora nad ravnanjem v skladu s 3. in 11. poglavjem tega zakona.

        (2) Agencija nadzornim organom drugih držav članic nudi ustrezno pomoč pri opravljanju njihovih pristojnosti in odgovornosti glede nadzora nad spoštovanjem predpisov, sprejetih zaradi prenosa Direktive 2004/109/ES in Direktive 2001/34/ES.

        (3) Agencija sodeluje z nadzornimi organi drugih držav članic pri zadevah, ki se obravnavajo v Republiki Sloveniji in še vsaj v eni državi članici, da se zagotovi učinkovito izrekanje sankcij in nadzornih ukrepov.

          Komentar
        • 31. 12. 2019, Sodelovanje z drugimi nadzornimi organi x

        173. člen

        (sporazum o sodelovanju o izmenjavi informacij)

        (1) Agencija lahko z nadzornimi organi drugih držav članic, ESMA in nadzornimi organi tretjih držav sklepa sporazume o sodelovanju, ki opredeljujejo izmenjavo informacij (vključno z osebnimi podatki ali drugim enoličnim identifikatorjem, kot je na primer določen v delegirani uredbi, sprejeti na podlagi devetega odstavka 26. člena Uredbe 600/2014/EU), potrebne za izvajanje nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti, določenih v 3. poglavju tega zakona.

        (2) Agencija o sklenjenih sporazumih z nadzornimi organi drugih držav članic iz prejšnjega odstavka obvesti ESMA.

        (3) Za izmenjavo informacij iz prvega odstavka tega člena se uporabljata 488. in 488.a člen Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 – uradno prečiščeno besedilo, 78/11, 55/12, 105/12 – ZBan-1J, 63/13 – ZS-K, 30/16 in 9/17; v nadaljnjem besedilu: ZTFI).

        (4) Agencija posreduje osebne podatke nadzornim organom tretje države, če:

        1. je tretja država navedena na seznamu tretjih držav, za katere je državni nadzorni organ, pristojen za varstvo osebnih podatkov ugotovil, da imajo v celoti ali delno zagotovljeno ustrezno raven varstva osebnih podatkov, ali

        2. državni nadzorni organ, pristojen za varstvo osebnih podatkov izda odločbo, da tretja država, v katero se osebni podatki iznašajo, zagotavlja ustrezno raven varstva osebnih podatkov.

        (5) Agencija posreduje osebne podatke nadzornemu organu tretje države, ki ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka, če:

        1. je posredovanje podatkov nujno potrebno za zagotovitev izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti, določenih v 3. poglavju tega zakona, in

        2. nadzorni organ tretje države izkaže, da bo zagotavljal ustrezno raven varstva osebnih podatkov v skladu s predpisi in standardi, ki veljajo v EU na področju varovanja osebnih podatkov.

        (6) Pred posredovanjem osebnih podatkov nadzornemu organu tretje države agencija pridobi zagotovila, da bo nadzorni organ tretje države uporabil osebne podatke izključno za namen izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti, določenih v 3. poglavju tega zakona.

        (7) Agencija zagotovi, da se v evidenci, iz katere je bil podatek posredovan, zaznamuje, kateri osebni podatki so bili posredovani, kdaj, komu, za kakšne namene in na kakšni podlagi.

          Komentar
        • 31. 12. 2019, Drugi sporazumi x
        • 31. 12. 2019, Sporazum o sodelovanju in izmenjavi informacij x
        • 31. 12. 2019, Uporaba doložb ZTFI x
        • 31. 12. 2019, ESMA MMoU
        • 31. 12. 2019, IOSCO MMoU
  • + -
    4. poglavje OPRAVLJANJE INVESTICIJSKIH STORITEV IN POSLOV
    • 4.1 Statusna ureditev borznoposredniških družb
      • 174. člen

        (organiziranost kot delniška družba ali družba z omejeno odgovornostjo)

        Borznoposredniška družba je organizirana v pravnoorganizacijski obliki delniške družbe, evropske delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Dovoljene statusne oblike borznoposredniške družbe x

        175. člen

        (uporaba ZGD-1 za borznoposredniške družbe)

        (1) Za borznoposredniško družbo se uporabljajo določbe ZGD-1 v zvezi z delniškimi družbami, evropskimi delniškimi družbami in družbami z omejeno odgovornostjo, če v tem zakonu ni določeno drugače.

        (2) Za pridobitev poslovnih deležev in imetnike teh deležev v borznoposredniški družbi, ki je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o pridobitvi delnic in delničarjih borznoposredniške družbe, ki je organizirana kot delniška družba.

        (3) Za borznoposredniške družbe se 399. člen ZGD-1 ne uporablja.

        176. člen

        (dejavnosti borznoposredniške družbe)

        (1) Borznoposredniška družba lahko opravlja:

        1. investicijske storitve in posle iz 11. člena tega zakona,

        2. pomožne investicijske storitve iz 19. člena tega zakona,

        3. finančne storitve iz tretje in četrte alineje 2. točke ter iz 3. in 6. točke drugega odstavka 5. člena ZBan-3,

        4. dodatne finančne storitve iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZBan-3 ter

        5. skrbniške in druge storitve ali posle, ki imajo glede načina opravljanja in tveganj, ki jim je borznoposredniška družba pri njihovem opravljanju izpostavljena, podobne značilnosti kot storitve in posli iz 1. do 4. točke tega odstavka.

        (2) Borznoposredniška družba lahko za investicijske sklade, ki izpolnjujejo pogoje za trženje in prodajo v Republiki Sloveniji, na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 122. člena ZISDU-3 oziroma pooblastila iz prvega odstavka 58. člena ZUAIS opravlja posamezne storitve upravljanja investicijskih skladov iz 99. člena ZISDU-3 oziroma 57. člena ZUAIS.

        (3) Za opravljanje storitev iz prejšnjega odstavka se uporabljajo ZISDU-3, ZUAIS in predpisi, sprejeti na njuni podlagi.

        (4) Borznoposredniška družba ne sme opravljati nobenih drugih dejavnosti razen dejavnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena.

        (5) Za opravljanje storitev in poslov iz 2. do 5. točke prvega odstavka tega člena borznoposredniška družba pridobi dovoljenje agencije. Za pridobitev, prenehanje in odvzem tega dovoljenja se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju za investicijske storitve in posle.

        (6) V register se ne sme vpisati firma, ki vsebuje besede »borznoposredniška družba« ali »borzno posredovanje« ali izpeljanke iz teh besed, če oseba ne izpolnjuje pogojev za opravljanje investicijskih storitev in poslov.

          Zakon o bančništvu
        • 23. 06. 2021, prvi odstavek 6. člena ZBan-3 x
        • 23. 6. 2021, drugi odstavek 5. člena ZBan-3 x
          Komentar
        • 19. 05. 2015, 122 člen ZISDU-3 x
        • 23. 05. 2015, 58. člen ZUAIS x
        • 23. 05. 2015, 57. člen ZUAIS x
        • 19. 05. 2015, 99. člen ZISDU-3 x
        • 31. 12. 2021, Dejavnosti borznoposredniške družbe x
          Nadzorni ukrepi
        • 31. 12. 2021, Odredba o odpravi kršitev x

        177. člen

        (ustanovni kapital borznoposredniške družbe)

        Najnižji znesek ustanovnega kapitala borznoposredniške družbe je določen v 11. členu ZBNIP.

          Komentar
        • 28. 7. 2021, 11. člen ZBNIP x
        • 31. 12. 2021, Splošno o ustanovnem kapitalu x

        178. člen

        (črtan)

        179. člen

        (črtan)

        180. člen

        (črtan)

        181. člen

        (delnice borznoposredniške družbe)

        (1) Delnice borznoposredniške družbe se lahko glasijo le na ime.

        (2) Delnice borznoposredniške družbe se lahko vplačajo le v denarju.

        (3) Delnice borznoposredniške družbe morajo biti v celoti vplačane pred vpisom ustanovitve ali povečanja osnovnega kapitala v sodni register.

        (4) Delnice borznoposredniške družbe morajo biti izdane kot nematerializirani vrednostni papir, vpisan v centralnem registru.

        (5) Borznoposredniška družba ne sme posredno ali neposredno kreditirati in dajati jamstev za nakup lastnih delnic ali delnic družb, v katerih kapitalu je udeležena z najmanj 20 % deležem.

        (6) Za kreditiranje iz prejšnjega odstavka se štejejo tudi drugi pravni posli, ki so po svojem ekonomskem namenu enaki kreditu.

        (7) Peti odstavek tega člena se uporablja tudi za druge finančne instrumente, katerih izdajatelj je borznoposredniška družba oziroma družbe, v katerih je borznoposredniška družba udeležena z najmanj 20 % deležem, in ki se glede na svoje lastnosti lahko upoštevajo pri izračunu kapitala borznoposredniške družbe.

        (8) Drugi odstavek tega člena se ne uporablja ob:

        1. ustanovitvi borznoposredniške družbe ali povečanju njenega osnovnega kapitala zaradi združitve ali delitve,

        2. povečanju osnovnega kapitala borznoposredniške družbe s stvarnim vložkom, katerega predmet so delnice druge borznoposredniške družbe, če prva borznoposredniška družba za tako povečanje pridobi dovoljenje agencije.

        (9) Za dovoljenje iz 2. točke osmega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju za združitev ali delitev.

          Komentar
        • 31. 12. 2019, Delnice kot imenski vrednostni papir x
        • 31. 12. 2021, Prepoved finančne asistence x
        • 31. 12. 2021, Vplačilo v denarju x
        • 31. 12. 2021, Nematerializacija delnic x

        182. člen

        (delničarji borznoposredniške družbe)

        (1) Za delničarje borznoposredniške družbe se smiselno uporabljajo 66. do 81. člen, razen drugega do osmega odstavka 71. člena in četrtega odstavka 76. člena, 92. do 94. člen in 296. do 301. člen ZBan-3.

        (2) Pri smiselni uporabi ZBan-3 iz prejšnjega odstavka se:

        1. namesto izraza »banka« uporablja izraz »borznoposredniška družba«;

        2. namesto izraza »Banka Slovenije« uporablja izraz »agencija«, razen pri uporabi 93. člena ZBan-3;

        3. namesto splošnega sklicevanja na pravila ZBan-3 uporabi splošno sklicevanje na pravila tega zakona;

        4. pri drugem odstavku 72. člena ZBan-3 namesto izrazov »investicijsko podjetje ali družba za upravljanje« uporablja izraz »banka«;

        5. pri drugem odstavku 81. člena ZBan-3 namesto besedila »banka, z delnicami katere se trguje na organiziranem trgu« uporablja izraz »borznoposredniška družba«;

        6. pri tretjem odstavku 298. člena ZBan-3 namesto napotila na 371. člen ZBan-3 uporablja napotilo na 513. člen tega zakona.

        (3) Ne glede na druge določbe tega zakona se na podlagi zahteve vložnika za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža na spletnih straneh agencije javno objavi izvleček odločitve agencije o zavrnitvi zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža s povzetkom razlogov za tako odločitev. Izvleček odločitve agencije ne vsebuje zaupnih informacij, zaupnih in osebnih podatkov v zvezi z drugimi osebami. Izvleček lahko agencija javno objavi tudi brez vložnikove zahteve.

          Zakon o bančništvu
        • 8. 6. 2021, Členi 296 do 301 (Ukrepi nadzora zoper kvalificirane imetnike) ZBan-3 x
        • 8. 6. 2021, Členi 66 do 74 (kvalificiran delež) ZBan-3 x
        • 8. 6. 2021, Členi 75 do 81 (kvalificiran delež) ZBan-3 x
        • 8. 6. 2021, Členi 92 do 94 (Izključitev uporabe ZPre-1) ZBan-3 x
          Komentar
        • 31. 12. 2021, Kvalificiran delež x
        • 31. 12. 2021, O kvalificiranem deležu x
        • 31. 12. 2021, Temeljna načele ureditve pridobitve kvalificiranega deleža x
        • 31. 12. 20121 Ugotavljanje kvalificranega deleža x

        183. člen

        (predpis o kvalificiranih imetnikih)

        Agencija na podlagi 182. člena tega zakona predpiše:

        1. podrobnejšo vsebino meril za presojo primernosti bodočega kvalificiranega imetnika iz 73. člena ZBan-3,

        2. podrobnejšo vsebino dokumentacije in informacij, ki jih je treba priložiti zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža in ki morajo biti sorazmerne naravi bodočega kvalificiranega imetnika in pridobitvi kvalificiranega deleža,

        3. podrobnejšo vsebino in način pošiljanja obvestil iz 81. člena ZBan-3.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Podzakonski akti x

        184. člen

        (izbira sistema upravljanja borznoposredniške družbe)

        (1) Borznoposredniška družba lahko izbere dvotirni sistem upravljanja z upravo in nadzornim svetom ali enotirni sistem upravljanja z upravnim odborom.

        (2) Za upravni odbor borznoposredniške družbe z enotirnim sistemom upravljanja se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o nadzornem svetu borznoposredniške družbe, za izvršne direktorje pa določbe tega zakona o upravi borznoposredniške družbe.

        185. člen

        (smiselna uporaba ZBan-3 za organe vodenja in nadzora borznoposredniške družbe)

        (1) Za člane uprave oziroma nadzornega sveta borznoposredniške družbe z dvotirnim sistemom upravljanja se smiselno uporabljajo 35., 38. do 65., 156., 157. ter 302. do 305. člen ZBan-3 in določbe tega zakona o upravi oziroma nadzornem svetu borznoposredniške družbe.

        (2) Za upravni odbor borznoposredniške družbe z enotirnim sistemom upravljanja se smiselno uporabljajo 35., 50. do 65., 157., 302. in 305. člen ZBan-3 ter določbe tega zakona o nadzornem svetu borznoposredniške družbe, za izvršne direktorje pa tudi 38. do 49., 156. ter 303. in 304. člen ZBan-3 ter določbe tega zakona o upravi borznoposredniške družbe.

        (3) Pri smiselni uporabi določb ZBan-3 iz prvega in drugega odstavka tega člena se:

        1. namesto izraza »banka« uporablja izraz »borznoposredniška družba«,

        2. namesto izraza »Banka Slovenije« uporablja izraz »agencija«,

        3. namesto izraza »bančna skupina« uporablja izraz »investicijska skupina«,

        4. namesto napotila na ZBan-3 uporablja napotilo na ta zakon,

        5. namesto izraza »bančne storitve« uporablja izraz »investicijske storitve in posli«,

        6. namesto izraza »bančni sistem« uporablja izraz »finančni sistem«,

        7. namesto izraza »Evropski bančni organ«, uporablja izraz »ESMA«.

        (4) Revizijske komisije iz 51. člena ZBan-3 ni treba imenovati borznoposredniški družbi, ki se v skladu z (i) pododstavkom (f) točke 2. člena Uredbe 2017/1129/EU šteje za malo ali srednje veliko podjetje. Naloge komisije v takšnem primeru izvaja nadzorni svet borznoposredniške družbe, pri čemer predsednik nadzornega sveta ne sme biti predsednik revizijske komisije.

        (5) Za borznoposredniško družbo se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju, glede predstavnikov delavcev v upravi in nadzornem svetu borznoposredniške družbe.

        (6) Ne glede na 156. in 157. člen ZBan-3 nadzorni svet oziroma uprava borznoposredniške družbe opredelita, potrdita in nadzorujeta tudi:

        1. organizacijo borznoposredniške družbe za opravljanje investicijskih storitev in poslov ter pomožnih investicijskih storitev, vključno s spretnostmi, znanjem in izkušnjami, ki se zahtevajo od zaposlenih in, ob upoštevanju narave, obsega in zapletenosti teh storitev in poslov ter ostalih zahtev, ki jih mora izpolnjevati borznoposredniška družba, tudi vire, postopke in ustrezne dogovore glede opravljanja investicijskih storitev in poslov ter pomožnih investicijskih storitev,

        2. politiko glede investicijskih storitev in poslov ter pomožnih investicijskih storitev, ostalih storitev ali produktov, ki jih borznoposredniška družba ponuja, v skladu z dovoljenim tveganjem družbe ter značilnostmi in potrebami strank družbe, ki jim bodo navedene storitve ali produkti ponujeni ali zagotovljeni, vključno z opravljanjem stresnih testov,

        3. politiko prejemkov oseb, ki opravljajo storitve za stranke, katere cilj je spodbujati odgovorno poslovanje, pošteno obravnavanje strank in preprečevanje nasprotja interesov v odnosih s strankami.

        (7) Nadzorni svet spremlja in redno presoja primernost in izvajanje strateških ciljev borznoposredniške družbe pri opravljanju investicijskih storitev in poslov ter pomožnih investicijskih storitev, učinkovitost ureditve upravljanja borznoposredniške družbe in ustreznosti politik glede zagotavljanja storitev strankam ter sprejme ustrezne ukrepe za odpravo morebitnih pomanjkljivosti. Člani nadzornega sveta imajo ustrezen dostop do informacij in dokumentov, ki so potrebni za nadziranje in spremljanje odločitev glede vodenja.

        (8) Borznoposredniška družba v petih dneh po sprejetju sklepa o imenovanju ali razrešitvi člana uprave ali nadzornega sveta o tem obvesti agencijo in ji predloži informacije, ki so potrebne za presojo ustreznosti člana uprave ali nadzornega sveta.

          Zakon o bančništvu
        • 8. 6. 2021, Člena 156 in 157 (odgovornost uprave in nadzornega sveta) ZBan-3 x
        • 8. 6. 2021, Členi 302 do 305 (ukrepi nadzora zoper člana upravljalnega organa) ZBan-3 x
        • 8. 6. 2021, Člena 35 in 38 (sestava upravljalnega organa in nezdružljivost opravljanj drugih direktorskih funkcij) ZBan-3 x
        • 8. 6. 2021, Členi 39 do 49 (Uprava banke) ZBan-3 x
        • 8. 6. 2021, Členi 50 do 64 (nadzorni svet) ZBan-3 x
        • 8. 6. 2021, Člen 65 (predpisi o upravljalnem organu) ZBan-3 x

        186. člen

        (posebna pravila za upravni odbor borznoposredniške družbe)

        (1) Upravni odbor borznoposredniške družbe imenuje najmanj dva izvršna direktorja, ki morata biti člana upravnega odbora.

        (2) Za izvršnega direktorja je lahko imenovana največ polovica članov upravnega odbora borznoposredniške družbe.

        (3) Člani upravnega odbora, ki niso izvršni direktorji, ne smejo voditi poslov borznoposredniške družbe.

        (4) Predsednik upravnega odbora ne more biti imenovan za izvršnega direktorja v isti borznoposredniški družbi.

        (5) Agencija lahko na zahtevo borznoposredniške družbe dovoli, da funkcijo izvršnega direktorja v borznoposredniški družbi začasno opravlja predsednik upravnega odbora, če so pri borznoposredniški družbi za to podani utemeljeni razlogi.

        187. člen

        (redna likvidacija borznoposredniške družbe ter prenehanje opravljanja investicijskih storitev in poslov)

        (1) Če skupščina borznoposredniške družbe sprejme sklep o prenehanju borznoposredniške družbe in začetku likvidacijskega postopka ali sklep, s katerim se dejavnost borznoposredniške družbe spremeni tako, da ta ne bo več opravljala investicijskih storitev in poslov, se smiselno uporabljajo 95. do 101. člen ZBan-3.

        (2) Pri smiselni uporabi določb ZBan-3 iz prejšnjega odstavka se:

        1. namesto pojma »banka« uporablja pojem »borznoposredniška družba«,

        2. namesto pojma »Banka Slovenije« uporablja pojem »agencija« in

        3. namesto pojma »bančne storitve« uporablja pojem »investicijske storitve in posli«.

        (3) Borznoposredniška družba v primeru iz prvega odstavka tega člena:

        1. opravi vsa dejanja, ki so potrebna za prenos:

        - finančnih instrumentov in drugega premoženja strank, ki ga upravlja,

        - vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev strank in

        - drugih storitev, ki jih opravlja za stranke, na drugo osebo, ki je v skladu z 59. členom tega zakona upravičena v Republiki Sloveniji opravljati investicijske storitve in posle;

        2. zagotovi, da oseba iz 1. točke tega odstavka prevzame:

        - celotno dokumentacijo v zvezi z investicijskimi storitvami in posli, ki jo je bila dolžna voditi borznoposredniška družba, in

        - vse obveznosti in odgovornosti borznoposredniške družbe v zvezi z vodenjem in hrambo te dokumentacije ter dostopom do te dokumentacije.

        (4) Borznoposredniška družba v enem mesecu po tem, ko izpolni vse obveznosti iz prejšnjega odstavka, agenciji predloži poročilo, v katerem opiše ukrepe, ki jih je opravila za izpolnitev teh obveznosti, in poročilo s pozitivnim mnenjem pooblaščenega revizorja, da je borznoposredniška družba te obveznosti izpolnila.

          Zakon o bančništvu
        • 8. 6. 2021, Členi 95 do 101 (redna likvidacija) ZBan-3 x

        188. člen

        (stečaj borznoposredniške družbe)

        Če ni s tem zakonom določeno drugače, se za stečaj borznoposredniške družbe uporabljajo določbe ZFPPIPP o stečaju gospodarske družbe.

        189. člen

        (prepoved prisilne poravnave)

        Nad borznoposredniško družbo ni mogoče začeti postopka prisilne poravnave, postopka poenostavljene prisilne poravnave ali katerega od postopkov prisilnega prenehanja na podlagi ZFPPIPP.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Prepoved prisilne poravnave in postopkov prisilnega prenehanja x

        190. člen

        (začetek stečaja)

        (1) Ne glede na določbe ZFPPIPP o stečaju gospodarske družbe lahko predlog za začetek stečajnega postopka nad borznoposredniško družbo vloži tudi agencija.

        (2) Izvod sklepa o začetku stečajnega postopka nad borznoposredniško družbo sodišče nemudoma vroči tudi agenciji in Banki Slovenije.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Pristojnost agencije predlagati začetek stečajnega postopka x

        191. člen

        (stečajni upravitelj)

        (1) Stečajnega upravitelja borznoposredniške družbe imenuje sodišče na predlog agencije. Agencija predlaga sodišču v izbor in imenovanje za stečajnega upravitelja več oseb s seznama stečajnih upraviteljev, ki imajo ustrezna strokovna znanja in izkušnje s področja trga finančnih instrumentov ali pretekle izkušnje z vodenjem zahtevnih stečajnih postopkov. Za izbor in imenovanje stečajnega upravitelja se ne upošteva pogoj, da je sodišče, ki vodi postopek, na seznamu upraviteljev vpisano kot sodišče, pri katerem predlagana oseba opravlja funkcijo upravitelja.

        (2) Agencija lahko predlaga sodišču razrešitev stečajnega upravitelja, če se med postopkom ugotovi, da stečajni upravitelj ne razpolaga s posebnimi strokovnimi znanji in izkušnjami, ki se zahtevajo v zvezi s stečajem borznoposredniške družbe. Če nastopijo razlogi za razrešitev stečajnega upravitelja na podlagi ZFPPIPP, sodišče pred odločitvijo o njegovi razrešitvi o razlogih obvesti agencijo in jo pozove, naj se o razlogih izreče v roku, ki ne sme biti krajši od treh in ne daljši od osmih dni. Kadar agencija predlaga razrešitev stečajnega upravitelja ali če se s svojo izjavo strinja s predlogom sodišča glede razrešitve stečajnega upravitelja ter ob upoštevanju prejšnjega odstavka, agencija hkrati predlaga sodišču v izbor in imenovanje za stečajnega upravitelja novo osebo oziroma več oseb.

        (3) Stečajni upravitelj nemudoma omogoči agenciji neposreden dostop do vse dokumentacije in vseh podatkov borznoposredniške družbe v stečaju ter ji, na njeno zahtevo, omogoči tudi zaslišanje zaposlenih v borznoposredniški družbi v stečaju. Stečajni upravitelj agenciji redno poroča o poteku postopka stečaja in o poplačilu terjatev upnikov.

        (4) Stečajni upravitelj banki prevzemnici po tem zakonu zagotovi vse razpoložljive podatke in informacije, vključno z osebnimi podatki, ki jih ta potrebuje za izvedbo svojih nalog po tem zakonu, vključno z vpogledom v dokumentacijo, kadar je to potrebno za razjasnitev identitete posameznih vlagateljev v zvezi z izplačilom zajamčene terjatve vlagatelja po tem zakonu.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Imenovanje stečajnega upravitelja x

        192. člen

        (prijava in obravnava terjatev vlagateljev)

        (1) Ne glede na ZFPPIPP se šteje, da so izločitvene pravice in upravičene terjatve vlagateljev po tem zakonu prijavljene v stečajnem postopku z dnem, ko agencija sodišču predloži potrjeni zapisnik iz prvega odstavka 457. člena tega zakona.

        (2) Potrjeni zapisnik iz 457. člena tega zakona se v nadaljnjem postopku obravnava kot osnovni seznam preizkušenih terjatev, kot ga določa ZFPPIPP. Pri tem ima terjatev, ki je nastala zaradi poplačila zajamčene terjatve, kot jo opredeljuje 450. člen tega zakona, naravo prednostne terjatve. Del upravičene terjatve vlagatelja iz prejšnjega odstavka, ki presega višino zajamčene terjatve po tem zakonu, nima narave prednostne terjatve, in se v postopkih obravnava kot navadna terjatev v skladu z ZFPPIPP.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Prijava in obravnava terjatev vlagateljev x

        193. člen

        (oblikovanje upniškega odbora)

        (1) V primeru stečaja borznoposredniške družbe sodišče, ne glede na določbe ZFPPIPP o oblikovanju upniškega odbora, oblikuje upniški odbor tudi na zahtevo agencije, Banke Slovenija ali člana sistema jamstva iz 450. člena tega zakona.

        (2) Če se v primeru stečaja borznoposredniške družbe oblikuje upniški odbor, sodišče na zahtevo člana sistem jamstva v upniški odbor imenuje vsaj enega člana sistema jamstva iz 450. člena tega zakona.

    • 4.2 Opravljanje investicijskih storitev in poslov borznoposredniških družb
      • 4.2.1 Splošne določbe
        • 194. člen

          (upravičenost opravljati investicijske storitve in posle)

          (1) Borznoposredniška družba sme v Republiki Sloveniji opravljati tiste investicijske storitve in posle ter pomožne investicijske storitve, za katere pridobi dovoljenje agencije.

          (2) Borznoposredniška družba sme investicijske storitve in posle ter pomožne investicijske storitve, ki jih je upravičena opravljati v Republiki Sloveniji po prejšnjem odstavku, opravljati tudi:

          1. v drugi državi članici: prek podružnice ali prek odvisnega borznoposredniškega zastopnika s sedežem v drugi državi članici ali neposredno ali prek odvisnega borznoposredniškega zastopnika s sedežem v Republiki Sloveniji, če so izpolnjeni pogoji, določeni v pododdelku 4.2.3 tega zakona;

          2. v tretji državi: prek podružnice ali neposredno, če so izpolnjeni pogoji, določeni v pododdelku 4.2.4 tega zakona.

          (3) Borznoposredniška družba sme pomožne investicijske storitve v posamezni državi opravljati samo v zvezi z opravljanjem investicijskih storitev in poslov v tej državi.

          (4) Borznoposredniška družba, ki želi dovoljenje iz prvega odstavka tega člena razširiti na dodatne investicijske storitve in posle ter pomožne investicijske storitve, ki niso vključeni v prvotnem dovoljenju, agenciji predloži zahtevo za razširitev svojega dovoljenja. Za razširitev dovoljenja iz prvega stavka tega odstavka se uporabljajo določbe tega zakona o pridobitvi dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov ter pomožnih investicijskih storitev.

          (5) Organi vodenja in nadzora borznoposredniške družbe s sedežem v Republiki Sloveniji morajo delovati v Republiki Sloveniji.

            Komentar
          • 31. 12. 2021, Splošno o členu x

          195. člen

          (register dovoljenj za opravljanje investicijskih storitev in poslov)

          (1) Agencija vzpostavi in redno dopolnjuje register dovoljenj za opravljanje investicijskih storitev in poslov, v katerega se vpisujejo vse:

          1. borznoposredniške družbe, ki jim je agencija izdala dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov, in

          2. banke, ki jim je Banka Slovenije izdala dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov.

          (2) Register iz prejšnjega odstavka za vsako borznoposredniško družbo oziroma banko iz prejšnjega odstavka vsebuje informacije o firmi in sedežu borznoposredniške družbe oziroma banke ter o investicijskih storitvah in poslih ter pomožnih investicijskih storitvah, ki jih je ta oseba upravičena opravljati.

          (3) Banka Slovenije agencijo obvešča o izdaji ali odvzemu dovoljenj iz 2. točke prvega odstavka tega člena.

          (4) Agencija zagotovi javno dostopnost registra iz prvega odstavka tega člena.

          (5) Agencija v register iz prvega odstavka tega člena vpiše informacijo, da je bilo dovoljenje odvzeto, kdaj je bilo odvzeto in razlog odvzema. Ta informacija je javnosti na voljo pet let po odvzemu dovoljenja. Agencija lahko javno objavi odločbo oziroma povzetek odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov v skladu s 357. členom tega zakon in drugim odstavkom 488. člena ZTFI.

            Komentar
          • 31. 12. 2021, Splošno o registru x

          196. člen

          (predpisi o opravljanju investicijskih storitev in poslov)

          Agencija predpiše:

          1. podrobnejše značilnosti storitev in poslov iz 3. točke prvega odstavka 176. člena tega zakona,

          2. podrobnejšo vsebino informacij iz drugega odstavka 203. člena tega zakona,

          3. podrobnejšo vsebino dokumentacije, ki se priloži zahtevam za izdajo dovoljenj, o katerih je pristojna določati po 4. poglavju tega zakona.

      • 4.2.2 Opravljanje investicijskih storitev in poslov v Republiki Sloveniji
        • 197. člen

          (dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov)

          (1) Borznoposredniška družba dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov pridobi pred vpisom svoje ustanovitve v sodni register.

          (2) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za vpis spremembe dejavnosti v sodni register.

          (3) Agencija obvesti ESMA o vsakem izdanem dovoljenju za opravljanje investicijskih storitev in poslov.

            Komentar
          • 31. 12. 2021, Splošno o členu x

          198. člen

          (zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov)

          Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov je treba priložiti vse dokumente in druga dokazila, kot jih določajo delegirani akti Evropske komisije, izdani na podlagi četrtega in petega odstavka 7. člena in 11. odstavka 18. člena Direktive 2014/65/EU.

          199. člen

          (združitev postopka odločanja o dovoljenjih)

          Agencija hkrati odloči o naslednjih zahtevah za izdajo dovoljenj:

          1. borznoposredniške družbe za opravljanje investicijskih storitev in poslov, na katere se zahteva nanaša,

          2. bodočih kvalificiranih imetnikov delnic borznoposredniške družbe iz 1. točke tega člena za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža,

          3. kandidatov za člane uprave borznoposredniške družbe iz 1. točke tega člena za opravljanje funkcije člana uprave borznoposredniške družbe.

            Komentar
          • 31. 12. 2021, Združevanje postopkov x

          200. člen

          (odločanje o dovoljenju za opravljanje investicijskih storitev in poslov)

          (1) Agencija izda borznoposredniški družbi dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov, če:

          1. je statusna ureditev borznoposredniške družbe v skladu z oddelkom 4.1 tega zakona,

          2. so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenj za pridobitev kvalificiranih deležev vsem kvalificiranim imetnikom,

          3. so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenj za opravljanje funkcije člana uprave borznoposredniške družbe vsem članom njene uprave,

          4. je načrtovana ureditev notranjega upravljanja iz 28. člena ZBNIP ustrezna in primerna za upravljanje s tveganji, ki jim bo borznoposredniška družba pri opravljanju načrtovanih poslov izpostavljena,

          5. borznoposredniška družba izpolnjuje organizacijske zahteve iz oddelka 7.1 tega zakona in kadar se zahteva za dovoljenje nanaša na storitve upravljanja MTF ali OTF, tudi če izpolnjuje dodatne organizacijske zahteve iz pododdelka 7.3.2 tega zakona,

          6. obstoj razmerja tesne povezanosti ne preprečuje učinkovitega nadzora nad borznoposredniško družbo,

          7. ima dovolj ustanovnega kapitala v skladu z 11. členom ZBNIP ob upoštevanju narave teh investicijskih storitev in poslov.

          (2) Če načrtovana ureditev notranjega upravljanja iz 28. člena ZBNIP ni ustrezna ali primerna za upravljanje z vsemi tveganji, ki bi jim bila borznoposredniška družba lahko izpostavljena pri opravljanju vseh poslov, obseženih s posameznimi investicijskimi storitvami in posli, lahko agencija omeji dovoljenje za opravljanje teh investicijskih storitev in poslov na določene vrste oziroma obseg poslov ali veže dovoljenje na druge pogoje.

          (3) V izreku odločbe o izdaji dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov morajo biti določno navedene vse investicijske storitve in posli ter pomožne investicijske storitve, na katere se dovoljenje nanaša.

          (4) Dovoljenja ni mogoče izdati samo za opravljanje pomožnih investicijskih storitev.

          (5) Agencija se v zvezi s presojo zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov posvetuje s pristojnim organom države članice, če bo:

          1. borznoposredniška družba podrejena investicijskemu podjetju ali upravljavcu trga ali kreditni instituciji države članice,

          2. borznoposredniška družba podrejena nadrejeni družbi investicijske družbe ali kreditne institucije države članice,

          3. borznoposredniško družbo obvladovala ista fizična ali pravna oseba, ki obvladuje investicijsko podjetje ali kreditno institucijo države članice.

            Komentar
          • 31. 12. 2021, 11. člen (ustanovni kapital) ZBNIP x
          • 31. 12. 2021, 28. člen (notranje upravljanje) ZBNIP x
          • 31. 12. 2021, O pridobitvi dovoljenja x

          201. člen

          (prenehanje dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov)

          (1) Dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov preneha:

          1. če borznoposredniška družba ne začne poslovati v enem letu od izdaje dovoljenja,

          2. če borznoposredniška družba preneha opravljati investicijske storitve in posle za več kot šest mesecev,

          3. z izdajo sklepa pristojnega sodišča o začetku stečajnega postopka oziroma postopka prisilne likvidacije nad borznoposredniško družbo,

          4. če borznoposredniška družba v skladu s 187. členom tega zakona preneha opravljati investicijske storitve in posle s predložitvijo poročil iz četrtega odstavka 187. člena tega zakona ali

          5. če se borznoposredniška družba dovoljenju izrecno odpove.

          (2) Če nastopi razlog iz prejšnjega odstavka, agencija izda odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo.

          (3) Borznoposredniška družba ne sme več sklepati novih poslov v zvezi z opravljanjem investicijskih storitev in poslov:

          1. v primeru iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena: po roku, s potekom katerega dovoljenje preneha veljati,

          2. v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena: od dneva, ko začne učinkovati začetek stečajnega postopka oziroma postopka prisilne likvidacije nad borznoposredniško družbo,

          3. v primeru iz 4. točke prvega odstavka tega člena: od dneva, ko predloži poročili iz četrtega odstavka 187. člena tega zakona.

          (4) Če borznoposredniška družba hudo in sistematično krši ta zakon, Uredbo 600/2014/EU ali drug predpis, ki ureja poslovanje borznoposredniških družb ali trgovanje na kapitalskih trgih, agencija ravna v skladu z 293. do 295. členom ZBan-3 v povezavi s prvim odstavkom 347. člena tega zakona.

          (5) Za namen iz prejšnjega odstavka se šteje, da borznoposredniška družba hudo in sistematično krši ta zakon, Uredbo 600/2014/EU ali drug predpis, ki ureja poslovanje borznoposredniških družb ali trgovanje na kapitalskih trgih, če:

          1. stori kršitev z enakimi elementi drugič v triletnem obdobju ali

          2. je zaradi kršitve stranki borznoposredniške družbe ali drugi osebi nastala škoda.

          (6) Agencija obvesti ESMA o vsakem prenehanju ali odvzemu dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov.

            Zakon o bančništvu
          • 8. 6. 2021, 293. do 295. člen ZBan-3 x
            Komentar
          • 31. 12. 2021, Prenehanje dovoljenja x

          202. člen

          (dovoljenje za združitev oziroma delitev)

          (1) Če je borznoposredniška družba udeležena pri združitvi ali delitvi družb, pridobi dovoljenje agencije za to združitev oziroma delitev.

          (2) Za odločanje o dovoljenju za združitev oziroma delitev se smiselno uporabljajo 197. do 200. člen tega zakona.

          (3) Če zaradi izvedbe združitve oziroma delitve nastane nova družba, ki bo opravljala investicijske storitve in posle, ta pred vpisom združitve oziroma delitve v sodni register pridobi dovoljenje agencije za opravljanje investicijskih storitev in poslov.

          (4) Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za druga statusna preoblikovanja, pri katerih je udeležena borznoposredniška družba.

            Komentar
          • 31. 12. 2021, O dovoljenju x
    • 4.2.3 Opravljanje investicijskih storitev in poslov v drugi državi članici
      • 203. člen

        (obvestilo o nameri ustanovitve podružnice borznoposredniške družbe v državi članici)

        (1) Borznoposredniška družba, ki namerava ustanoviti podružnico v drugi državi članici ali poslovati prek odvisnih borznoposredniških zastopnikov s sedežem v drugi državi članici, kjer nima ustanovljene podružnice, o tem najprej obvesti agencijo in navede državo članico, v kateri namerava ustanoviti podružnico oziroma poslovati prek odvisnega borznoposredniškega zastopnika.

        (2) Obvestilu iz prejšnjega odstavka borznoposredniška družba priloži naslednje informacije:

        1. poslovni načrt, ki vsebuje nabor investicijskih storitev in poslov ter pomožnih investicijskih storitev, ki jih namerava opravljati v tej državi članici, ter, kadar namerava ustanoviti podružnico, organizacijsko ureditev podružnice in navedbo, ali namerava podružnica poslovati prek odvisnih borznoposredniških zastopnikov, vključno z navedbo, kateri so ti zastopniki,

        2. naslov v državi članici gostiteljici, kjer bo mogoče pridobiti dokumentacijo o poslovanju,

        3. podatke o osebah, pooblaščenih za vodenje poslov podružnice ali odvisnega borznoposredniškega zastopnika,

        4. v primeru uporabe odvisnega borznoposredniškega zastopnika s sedežem v drugi državi članici, opis poslovanja prek zastopnika in njegovo organizacijsko strukturo, vključno z opisom komunikacije z zastopnikom in njegov položaj v poslovanju borznoposredniške družbe.

        (3) Šteje se, da obvestilo iz prvega odstavka tega člena obsega zahtevo, da agencija obvestilo s prilogami predloži nadzornemu organu države članice, v kateri namerava borznoposredniška družba ustanoviti podružnico ali poslovati prek odvisnih borznoposredniških zastopnikov s sedežem v tej drugi državi članici (v nadaljnjem besedilu: zahteva za predložitev obvestila nadzornemu organu države članice).

        (4) Če borznoposredniška družba posluje prek odvisnega borznoposredniškega zastopnika s sedežem v drugi državi članici, se ta zastopnik za potrebe tega zakona šteje kot ena oseba skupaj s podružnico, če je v tej državi članici ustanovljena, in se za njegovo poslovanje uporabljajo določbe tega zakona o podružnici borznoposredniške družbe v državi članici.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Opravljanje investicijskih storitev in poslov - mednarodni element x

        204. člen

        (predložitev obvestila nadzornemu organu države članice)

        (1) Agencija zavrne zahtevo za predložitev obvestila nadzornemu organu države članice, če ob upoštevanju obsega in vrste poslov, ki jih namerava borznoposredniška družba opravljati prek podružnice ali odvisnega borznoposredniškega zastopnika s sedežem v drugi državi članici, obstaja utemeljen dvom o ustreznosti organizacije in upravljanja podružnice ali odvisnega borznoposredniškega zastopnika s sedežem v drugi državi članici oziroma finančnega položaja borznoposredniške družbe.

        (2) Če agencija ne zavrne zahteve po prejšnjem odstavku, v treh mesecih po prejemu obvestila borznoposredniške družbe s prilogami iz 203. člena tega zakona to obvestilo s prilogami predloži nadzornemu organu države članice in o tem obvesti borznoposredniško družbo.

        (3) Hkrati z obvestilom iz prejšnjega odstavka agencija nadzornemu organu države članice predloži tudi ustrezne podrobnosti o sistemu jamstva za terjatve vlagateljev v Republiki Sloveniji.

        (4) Če agencija v roku iz drugega odstavka tega člena ne obvesti borznoposredniške družbe o predložitvi obvestila nadzornemu organu države članice oziroma ji vroči odločbe o zavrnitvi zahteve za predložitev tega obvestila, se šteje, da je zahtevo za predložitev obvestila zavrnila.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Ustanovitev podružnice v državi članici x

        205. člen

        (začetek poslovanja podružnice v državi članici)

        Borznoposredniška družba lahko začne opravljati posle prek podružnice ali odvisnega borznoposredniškega zastopnika s sedežem v drugi državi članici:

        1. z dnem, ko prejme obvestilo nadzornega organa države članice, da lahko prične z opravljanjem investicijskih storitev in poslov v državi članici, ali

        2. po dveh mesecih od dneva, ko je nadzorni organ države članice prejel obvestilo agencije v skladu z 204. členom tega zakona, če do poteka tega roka ne prejme obvestila nadzornega organa države članice iz 1. točke tega člena.

        206. člen

        (obvestilo o spremembah glede podružnice v državi članici)

        (1) Če namerava borznoposredniška družba spremeniti katerokoli dejstvo ali okoliščino iz drugega odstavka 203. člena tega zakona, o tem pisno obvesti agencijo en mesec pred izvedbo take spremembe. Agencija o tem obvesti nadzorni organ države članice.

        (2) Za spremembo iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo 203. do 205. člen tega zakona, le da se roki skrajšajo na en mesec.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Spremembe v delovanju podružnice x

        207. člen

        (neposredno opravljanje investicijskih storitev in poslov v državi članici)

        (1) Borznoposredniška družba, ki namerava začeti z neposrednim opravljanjem investicijskih storitev in poslov v državi članici, o tem obvesti agencijo in navede državo članico, v kateri namerava začeti z neposrednim opravljanjem. Obvestilu priloži poslovni načrt z opisom vrste in obsega nameravanih poslov v tej državi članici ter navedbo, ali bo v tej državi članici uporabljala odvisne borznoposredniške zastopnike s sedežem v Republiki Sloveniji, pri čemer navede kateri so ti zastopniki.

        (2) Če namerava borznoposredniška družba v drugi državi članici poslovati prek odvisnih borznoposredniških zastopnikov s sedežem v Republiki Sloveniji, agencija sporoči podatke, vključno z osebnimi podatki, ki so potrebni za identifikacijo teh zastopnikov nadzornemu organu države članice gostiteljice borznoposredniške družbe.

        (3) Agencija obvestilo borznoposredniške družbe iz prvega odstavka tega člena v enem mesecu po prejemu s prilogo in podatki iz prejšnjega odstavka predloži nadzornemu organu države članice gostiteljice borznoposredniške družbe in o tem obvesti borznoposredniško družbo.

        (4) Borznoposredniška družba lahko začne neposredno opravljati investicijske storitve in posle, navedene v obvestilu iz prvega odstavka tega člena, v državi članici z dnem, ko nadzorni organ te države članice prejme obvestilo agencije iz prvega odstavka tega člena.

        (5) Prvi do četrti odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za vsako spremembo podatkov, navedenih v obvestilu iz prvega odstavka tega člena. Spremembo je treba agenciji sporočiti en mesec pred začetkom uporabe spremembe.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Neposredno opravljanje storitev x

        208. člen

        (posebna pravila za MTF in OTF)

        (1) Upravljavec MTF ali OTF s sedežem v Republiki Sloveniji, ki namerava omogočiti oddaljeni dostop in uporabo tega sistema osebam s sedežem v drugi državi članici, o tem obvesti agencijo, pri čemer navede to državo članico.

        (2) Agencija obvestilo iz prejšnjega odstavka v enem mesecu po prejemu predloži nadzornemu organu države članice, na katero se nanaša.

        (3) Agencija na zahtevo nadzornega organa države članice iz prvega odstavka tega člena temu brez nepotrebnega odlašanja sporoči podatke o članih ali udeležencih MTF, na katerega se nanaša obvestilo iz prvega odstavka tega člena.

        (4) Upravljavec MTF ali OTF iz prvega odstavka tega člena lahko osebam s sedežem v drugi državi članici omogoči oddaljeni dostop in uporabo tega sistema, ko nadzorni organ te države članice prejme obvestilo iz drugega odstavka tega člena.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Neposredno opravljanje storitev - posebna pravila za MTF in OTF x
      • 4.2.4 Opravljanje investicijskih storitev in poslov v tretji državi
        • 209. člen

          (podružnica borznoposredniške družbe v tretji državi)

          (1) Borznoposredniška družba sme investicijske storitve in posle ter pomožne investicijske storitve v tretji državi opravljati samo prek podružnice.

          (2) Borznoposredniška družba za ustanovitev podružnice v tretji državi pridobi dovoljenje agencije za ustanovitev te podružnice (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za ustanovitev podružnice borznoposredniške družbe v tretji državi).

          (3) Za dovoljenje za ustanovitev podružnice borznoposredniške družbe v tretji državi se smiselno uporabljajo prvi in drugi odstavek 203. člena, prvi odstavek 204. člena in 206. člen tega zakona.

          (4) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice borznoposredniške družbe v tretji državi tudi, če je ob upoštevanju predpisov države, v kateri jo borznoposredniška družba namerava ustanoviti, ali ob upoštevanju prakse pri izvajanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora v skladu s tem zakonom.

            Komentar
          • 31. 12. 2021, Opravljanje investicijskih storitev in poslov v tretji državi x

          210. člen

          (neposredno opravljanje investicijskih poslov v tretji državi)

          (1) Ne glede na prvi odstavek 209. člena tega zakona sme borznoposredniška družba investicijske posle poslovanja s finančnimi instrumenti za svoj račun iz 3. točke prvega odstavka 11. člena tega zakona v tretji državi opravljati tudi neposredno.

          (2) Borznoposredniška družba o nameri neposrednega opravljanja poslov obvesti agencijo.

          (3) Za obvestilo iz prejšnjega odstavka se smiselno uporablja prvi odstavek 207. člena tega zakona.

            Komentar
          • 31. 12. 2021, Izjema - poslovanje za svoj račun x
    • 4.3 Opravljanje investicijskih storitev in poslov investicijskih podjetij držav članic
      • 211. člen

        (opravljanje investicijskih storitev in poslov investicijskih podjetij držav članic)

        (1) Investicijsko podjetje druge države članice sme investicijske storitve in posle, ki jih je upravičeno opravljati v državi članici svojega sedeža, in s tem povezane pomožne investicijske storitve opravljati tudi v Republiki Sloveniji prek podružnice ali prek odvisnega borznoposredniškega zastopnika s sedežem v Republiki Sloveniji ali neposredno pod pogoji, določenimi v tem zakonu.

        (2) Za investicijsko podjetje države članice, ki opravlja investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji, se uporabljajo:

        1. določbe 7. in 8. poglavja tega zakona v obsegu, kot se z njimi v slovenski pravni red prenašajo določbe Direktive 2014/65/EU,

        2. določbe drugih zakonov, ki zaradi zaščite javnih koristi urejajo varstvo potrošnikov, preprečevanje pranja denarja oziroma druga področja in se uporabljajo za borznoposredniške družbe v Republiki Sloveniji, in

        3. določbe predpisov, izdanih v zvezi z izvrševanjem določb zakonov iz 1. in 2. točke tega odstavka.

        (3) Za investicijsko podjetje države članice, ki opravlja investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji prek podružnice, se uporabljajo tudi:

        1. drugi odstavek 105. člena in 108. člen ZBan-3 v zvezi z 230. členom tega zakona,

        2. 451. člen tega zakona,

        3. v primeru iz četrtega odstavka 212. člena tega zakona: 14. poglavje tega zakona,

        4. del 4 Uredbe (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L št. 314 z dne 5. 12. 2019, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/2033/EU), v delu, v katerem se nanaša na poročila in informacije, potrebne za statistične namene, ter

        5. predpisi, izdani v zvezi z izvrševanjem zakonov iz 1. in 2. točke tega odstavka.

        (4) Agencija lahko za statistične namene zahteva, da ji investicijsko podjetje države članice, ki investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji opravlja prek podružnice, periodično poroča o dejavnosti teh podružnic.

        (5) Agencija lahko zahteva, da ji podružnica investicijskega podjetja države članice v Republiki Sloveniji, predloži informacije, potrebne za spremljanje skladnosti njegovega poslovanja s pravili, ki veljajo v Republiki Sloveniji in ki se zanj uporabljajo. Te zahteve agencije ne smejo biti strožje od tistih, ki jih naloži za enak namen družbam s sedežem v Republiki Sloveniji.

        (6) Če investicijsko podjetje države članice posluje prek odvisnega borznoposredniškega zastopnika s sedežem v Republiki Sloveniji, se za njegovo poslovanje uporabljajo tudi določbe tega zakona o podružnici investicijskega podjetja države članice. Tak odvisni borznoposredniški zastopnik se za potrebe tega zakona šteje kot ena oseba skupaj s podružnico investicijskega podjetja države članice, če je ta ustanovljena v Republiki Sloveniji.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Opravljanje investicijskih storitev in poslov s strani investicijskega podjetja države članice x

        212. člen

        (opravljanje investicijskih storitev in poslov prek podružnice)

        (1) Investicijsko podjetje države članice sme ustanoviti podružnico v Republiki Sloveniji ter začeti opravljati investicijske storitve in posle prek te podružnice:

        - z dnem, ko prejme obvestilo agencije, da lahko prične z opravljanjem investicijskih storitev in poslov, ali

        - s potekom dveh mesecev od dneva, ko agencija od nadzornega organa države članice sedeža tega investicijskega podjetja prejme obvestilo in priloge z vsebino iz prvega in drugega odstavka 203. člena ter iz tretjega odstavka 204. člena tega zakona.

        (2) Če namerava investicijsko podjetje države članice v zvezi s svojo podružnico v Republiki Sloveniji spremeniti katero od dejstev oziroma okoliščin iz drugega odstavka 203. člena tega zakona, o tem pisno obvesti pristojni organ matične države članice investicijskega podjetja en mesec pred izvedbo take spremembe.

        (3) Terjatve vlagateljev pri podružnici investicijskega podjetja države članice so vključene v sistem jamstva za terjatve vlagateljev v državi članici sedeža investicijskega podjetja.

        (4) Podružnica investicijskega podjetja države članice se lahko za dopolnitev ravni oziroma obsega jamstva, ki presega raven oziroma višino zajamčene terjatve v sistemu jamstva za terjatve vlagateljev v državi članici njenega sedeža, vključi v sistem zajamčenih terjatev v Republiki Sloveniji.

        213. člen

        (neposredno opravljanje investicijskih storitev in poslov)

        (1) Investicijsko podjetje države članice sme začeti z neposrednim opravljanjem investicijskih storitev in poslov v Republiki Sloveniji, ko agencija od nadzornega organa države članice sedeža tega investicijskega podjetja prejme obvestilo in priloge z vsebino iz prvega odstavka 207. člena tega zakona.

        (2) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za vsako spremembo podatkov, navedenih v obvestilu iz prvega odstavka 207. člena tega zakona.

        (3) Agencija objavi seznam odvisnih borznoposredniških zastopnikov s sedežem v drugi državi članici, ki jih bodo pri neposrednem opravljanju investicijskih storitev in poslov v Republiki Sloveniji uporabljala investicijska podjetja ali banke drugih držav članic.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Neposredno opravljanje investicijskih storitev in poslov x

        214. člen

        (posebna pravila za MTF in OTF)

        (1) Upravljavec MTF ali OTF s sedežem v drugi državi članici, ki je v državi članici svojega sedeža upravičen upravljati MTF ali OTF, lahko omogoči oddaljeni dostop in uporabo tega sistema osebam s sedežem v Republiki Sloveniji, ko agencija prejme obvestilo nadzornega organa te države članice z vsebino iz prvega odstavka 208. člena tega zakona.

        (2) Agencija lahko od nadzornega organa države članice iz prejšnjega odstavka zahteva podatke o članih ali udeležencih MTF ali OTF, na katerega se nanaša obvestilo iz prejšnjega odstavka.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Posebna pravila za MTF in OTF x
    • 4.4 Opravljanje investicijskih storitev in poslov investicijskih podjetij tretjih držav
      • 215. člen

        (opravljanje investicijskih storitev in poslov investicijskega podjetja tretje države)

        (1) Investicijsko podjetje tretje države sme v Republiki Sloveniji opravljati investicijske storitve in posle prek podružnice pod pogoji, določenimi v tem zakonu.

        (2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko investicijsko podjetje tretje države za stranko s prebivališčem ali sedežem v Republiki Sloveniji opravi posamezno investicijsko storitev ali posel, če je stranka izključno na lastno pobudo zaprosila za to storitev.

        (3) Ne glede na odnose v skupini se v primeru, ko investicijsko podjetje tretje države tudi prek subjekta, ki deluje v njegovem imenu ali je tesno povezan s takšnim podjetjem iz tretje države ali katero koli drugo osebo, ki deluje v imenu takšnega subjekta, poskuša pridobiti stranke ali potencialne stranke s prebivališčem ali sedežem v Republiki Sloveniji, to ne šteje za storitev, ki se opravlja izključno na zaprosilo stranke na lastno pobudo za to storitev.

        (4) Če je stranka izključno na lastno pobudo zaprosila za storitev iz drugega odstavka tega člena, ji investicijsko podjetje tretje države ne sme ponujati ali oglaševati drugih investicijskih storitev oziroma produktov, za katere stranka ni zaprosila na lastno pobudo. Takšno ponujanje ali oglaševanje je dopustno le prek podružnice.

        216. člen

        (dovoljenje za ustanovitev podružnice investicijskega podjetja tretje države)

        (1) Investicijsko podjetje tretje države lahko v Republiki Sloveniji ustanovi podružnico, če pridobi dovoljenje agencije za ustanovitev podružnice (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za ustanovitev podružnice investicijskega podjetja tretje države).

        (2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice investicijskega podjetja tretje države je treba priložiti:

        1. izpisek iz sodnega ali drugega ustreznega registra države sedeža za matično investicijsko podjetje,

        2. statut ali druga ustrezna pravila matičnega investicijskega podjetja,

        3. podatke o članih organov vodenja in nadzora matičnega investicijskega podjetja ter poslovodij podružnice in dokazila, da te osebe izpolnjujejo pogoje za opravljanje svojih funkcij v skladu z zahtevami iz tega zakona,

        4. revidirana poslovna poročila matičnega investicijskega podjetja za zadnja tri leta poslovanja,

        5. če iz izpiska iz 2. točke niso razvidni podatki o imetnikih delnic matičnega investicijskega podjetja, ustrezno listino, ki verodostojno izkazuje imetnike delnic in njihove deleže pri upravljanju tega podjetja,

        6. izpisek iz sodnega ali drugega ustreznega registra države sedeža za pravne osebe, ki so imetnice kvalificiranih deležev v matičnem investicijskem podjetju,

        7. organizacijsko strukturo podružnice, opis investicijskih storitev in poslov, ki jih bo opravljala podružnica, opis morebitnega prenosa pomembnih poslovnih procesov na drugo osebo in poslovni načrt za prva tri leta poslovanja,

        8. naziv nadzornega organa matičnega investicijskega podjetja in njegovo dovoljenje za ustanovitev podružnice oziroma izjavo tega organa, da dovoljenje po predpisih države tega podjetja ni potrebno,

        9. izjavo investicijskega podjetja tretje države, da bo podružnica vso dokumentacijo, ki se nanaša na njeno poslovanje, vodila v slovenskem jeziku in jo hranila na svojem sedežu ter vodila ločene računovodske izkaze v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi,

        10. podrobnejši opis sistema jamstva za terjatve vlagateljev, v katerega je vključeno investicijsko podjetje tretje države,

        11. podatke o ustanovnem kapitalu, s katerim bo podružnica lahko prosto razpolagala,

        12. drugo dokumentacijo, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali je podružnica kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna opravljati investicijske storitve in posle, na katere se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja.

        (3) Agencija lahko kot pogoj za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice investicijskega podjetja tretje države zahteva, da matično investicijsko podjetje v Republiki Sloveniji deponira denarni znesek oziroma drugo ustrezno finančno premoženje oziroma predloži drugo ustrezno zavarovanje kot jamstvo za poravnavo obveznosti iz poslov, sklenjenih v Republiki Sloveniji.

        (4) Agencija izda dovoljenje za ustanovitev podružnice investicijskega podjetja tretje države, če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, in dokumentacije, priložene zahtevi za izdajo dovoljenja, presodi, da je podružnica finančno, upravljavsko, organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljena za poslovanje v skladu s tem zakonom.

        (5) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice investicijskega podjetja tretje države, če je ob upoštevanju predpisov države sedeža matičnega investicijskega podjetja ali ob upoštevanju prakse te države pri uporabi in izvajanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora v skladu s tem zakonom.

        (6) Investicijsko podjetje tretje države, ki je pridobilo dovoljenje za ustanovitev podružnice, lahko v Republiki Sloveniji prek podružnice opravlja tiste investicijske storitve in posle, katerih opis je priložilo zahtevi iz drugega odstavka tega člena.

        (7) Če namerava investicijsko podjetje tretje države v Republiki Sloveniji prek podružnice začeti opravljati tudi druge investicijske storitve in posle, katerih opisa ni priložilo zahtevi iz drugega odstavka tega člena, predhodno pridobi dodatno dovoljenje agencije za opravljanje teh storitev.

        (8) Za dodatno dovoljenje iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo 7. in 11. točka drugega odstavka ter četrti in peti odstavek tega člena.

        (9) Agencija o zahtevi za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice investicijskega podjetja tretje države odloči v šestih mesecih od prejema popolne zahteve.

        (10) Ne glede na druge določbe tega zakona se za podružnico investicijskega podjetja tretje države ne morejo uporabljati ugodnejši pogoji kot za investicijska podjetja s sedežem v državi članici.

        (11) Dovoljenje za ustanovitev podružnice investicijskega podjetja tretje države preneha, če podružnica ne začne opravljati investicijskih storitev in poslov v Republiki Sloveniji v enem letu od izdaje dovoljenja, če več kot šest mesecev ne opravlja investicijskih storitev in poslov v Republiki Sloveniji ali če se dovoljenju izrecno odpove. Dovoljenje preneha tudi v drugih primerih, določenih z zakonom.

        (12) Agencija enkrat letno ESMA uradno sporoči seznam podružnic investicijskih podjetij iz tretjih držav, dejavnih na območju Republike Slovenije.

        (13) Podružnica investicijskega podjetja tretje države, ki je pridobila dovoljenje v skladu s prvim odstavkom tega člena, agenciji vsako leto sporoči naslednje informacije:

        1. obseg in področje storitev in poslov, ki jih opravlja podružnica v Republiki Sloveniji;

        2. za investicijska podjetja tretjih držav, ki opravljajo investicijski posel poslovanja za svoj račun, njihovo mesečno najmanjšo, povprečno in največjo izpostavljenost do nasprotnih strank s prebivališčem ali sedežem v EU;

        3. za investicijska podjetja tretjih držav, ki opravljajo storitve izvedbe prve ali nadaljnje prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa, skupno vrednost finančnih instrumentov, ki izvirajo iz nasprotnih strank s prebivališčem ali sedežem v EU in spadajo v okvir prve ali nadaljnje prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa v preteklih 12 mesecih;

        4. promet in skupno vrednost sredstev, ki ustrezajo storitvam in poslom iz 1. točke tega odstavka;

        5. podroben opis ureditev za zaščito vlagateljev, ki so na voljo strankam podružnice, vključno s pravicami teh strank, ki izhajajo iz sistema jamstva za terjatve vlagateljev iz 10. točke drugega odstavka tega člena;

        6. politiko in ureditve obvladovanja tveganj, ki jih podružnica uporablja za storitve in posle iz 1. točke tega odstavka;

        7. ureditve upravljanja, vključno z nosilci ključnih funkcij za posle podružnice;

        8. vse druge informacije, za katere agencija meni, da so potrebne za celovito spremljanje poslov podružnice.

        (14) Agencija na zahtevo ESMA sporoči naslednje informacije:

        1. vsa dovoljenja za podružnice, ki jim je izdano dovoljenje v skladu s prvim odstavkom tega člena, in vse poznejše spremembe teh dovoljenj;

        2. obseg in področje storitev in poslov, ki jih izvaja podružnica, ki ima dovoljenje v Republiki Sloveniji;

        3. promet in skupna sredstva, ki ustrezajo storitvam in poslom iz prejšnje točke;

        4. ime skupine iz tretje države, ki ji pripada podružnica, ki ima dovoljenje.

        (15) Agencija tesno sodeluje s pristojnimi organi subjektov, ki so del iste skupine, ki ji pripadajo podružnice investicijskih podjetij tretjih držav z dovoljenjem iz prvega odstavka tega člena, ter ESMA in EBA za zagotovitev, da se vsi posli te skupine v Uniji celovito, dosledno in učinkovito nadzorujejo v skladu s tem zakonom, Uredbo 575/2013/EU, Uredbo 600/2014/EU, Uredbo 2019/2033/EU in ZBan-3.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Dovoljenje za ustanovitev podružnice investicijskega podjetja tretje države x

        217. člen

        (uporaba določb)

        (1) Za investicijsko podjetje tretje države, ki je v Republiki Sloveniji ustanovilo podružnico, se uporabljata drugi odstavek 105. člena in 108. člen ZBan-3 v zvezi z 230. členom tega zakona.

        (2) Za investicijsko podjetje iz prejšnjega odstavka oziroma njegovo podružnico in za poslovodje te podružnice se uporabljajo:

        1. določbe 6. poglavja tega zakona, določbe 7. in 8. poglavja tega zakona v obsegu, kot se z njimi v slovenski pravni red prenašajo določbe Direktive 2014/65/EU, ter določbe 10., 11., 13. in 16. poglavja tega zakona,

        2. določbe drugih zakonov, ki se uporabljajo za borznoposredniške družbe s sedežem v Republiki Sloveniji,

        3. v primeru iz tretjega odstavka 218. člena tega zakona: 14. poglavje tega zakona,

        4. določbe 3. do 26. člena Uredbe 600/2014/EU,

        5. določbe predpisov, izdanih v zvezi z izvrševanjem določb predpisov iz 1. do 4. točke tega odstavka,

        6. določbe Uredbe 596/2014/EU, ki se nanašajo na investicijska podjetja,

        7. določbe ZBNIP in Uredbe 2019/2033/EU.

        (3) Za poslovodje podružnice se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o upravi borznoposredniške družbe.

        (4) Agencija odvzame dovoljenje za ustanovitev podružnice investicijskega podjetja tretje države tudi, če:

        1. je nadzorni organ sedeža tega podjetja matičnemu investicijskemu podjetju odvzel dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov,

        2. podružnica v primeru iz tretjega odstavka 218. člena tega zakona ne izpolnjuje obveznosti iz naslova jamstva za terjatve vlagateljev.

          Zakon o bančništvu
        • 23. 6. 2021, 105. in 108. člen ZBan-3 x
          Komentar
        • 31. 12. 2021, Uporaba določb x

        218. člen

        (pogoji za opravljanje investicijskih storitev in poslov podružnice investicijskega podjetja tretje države)

        (1) Za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice investicijskega podjetja tretje države morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

        1. za investicijske storitve in posle, ki jih želi podružnica investicijskega podjetja tretje države opravljati v Republiki Sloveniji, je investicijsko podjetje tretje države pridobilo dovoljenje pristojnega nadzornega organa v tej državi, ki je dovoljenje izdalo ob upoštevanju ustreznih zahtev glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma,

        2. nadzorni organ investicijskega podjetja tretje države in agencija imata sklenjen ustrezni sporazum o izmenjavi podatkov, vključno z osebnimi podatki, ki so potrebni za varovanje vlagateljev in celovitosti trgov,

        3. podružnica investicijskega podjetja tretje države prosto razpolaga z ustreznim ustanovnim kapitalom,

        4. podružnica investicijskega podjetja tretje države ima vsaj eno poslovodno osebo, ki izpolnjuje pogoje za člana uprave iz tega zakona,

        5. Republika Slovenija in država sedeža investicijskega podjetja tretje države imata sklenjen sporazum, ki je v celoti skladen s standardi, določenimi v 26. členu Vzorčne davčne konvencije OECD o dohodku in premoženju, in ki skupaj z drugimi morebitnimi sklenjenimi večstranskimi davčnimi sporazumi zagotavljajo učinkovito izmenjavo informacij pri davčnih zadevah,

        6. investicijsko podjetje tretje države je vključeno v sistem jamstva za terjatve vlagateljev, ki je skladen z zahtevami iz Direktive 1997/9/ES.

        (2) Raven in obseg jamstva za terjatve vlagateljev pri podružnici investicijskega podjetja tretje države ne smeta presegati ravni in obsega, kot sta določena s tem zakonom.

        (3) Če je obseg jamstva v sistemu jamstva za terjatve vlagateljev v državi, v kateri ima sedež investicijsko podjetje tretje države, manjši kot v Republiki Sloveniji, se podružnica tega investicijskega podjetja vključi v sistem jamstva za terjatve v Republiki Sloveniji. Način in obseg vključitve podružnice investicijskega podjetja tretje države v sistem jamstva za terjatve v Republiki Sloveniji predpiše agencija z dovoljenjem za ustanovitev podružnice.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Pogoji za opravljanje investicijskih storitev in poslov podružnice investicijskega podjetja tretje države x
    • 4.5 Borzni posredniki
      • 219. člen

        (pogoji za opravljanje poslov borznega posrednika)

        (1) Kandidat za borznega posrednika lahko zahteva izdajo dovoljenja za vse ali nekatere od naslednjih vrst poslov borznega posrednika:

        1. izvrševanje naročil za račun strank,

        2. investicijsko svetovanje in

        3. gospodarjenje s finančnimi instrumenti strank.

        (2) Za pridobitev dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika kandidat za borznega posrednika izpolnjuje naslednje pogoje:

        1. ima najmanj enoletne delovne izkušnje iz poslovanja s finančnimi instrumenti,

        2. je uspešno opravil preizkus strokovnega znanja za tiste vrste poslov borznega posrednika, ki so predmet zahteve za izdajo dovoljenja,

        3. zaradi kaznivega dejanja zoper premoženje ali zoper gospodarstvo ni bil pravnomočno obsojen na kazen zapora več kot treh mesecev, ki še ni izbrisana.

        (3) Agencija za vsako vrsto poslov iz prvega odstavka tega člena predpiše program in način opravljanja preizkusa strokovnega znanja iz 2. točke drugega odstavka tega člena.

        (4) Agencija lahko državljanu države članice ali OECD namesto na podlagi opravljenega preizkusa iz 2. točke drugega odstavka tega člena izda dovoljenje tudi na podlagi zakona, ki ureja postopke priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev.

        (5) Agencija lahko za izvajanje preizkusov strokovnega znanja iz 2. točke drugega odstavka tega člena in za presojo strokovnih znanj iz prejšnjega odstavka na podlagi javnega razpisa pooblasti gospodarsko interesno združenje, ki deluje na področju kapitalskih trgov, ki bo izvajalo te preizkuse v njenem imenu in za njen račun. Gospodarsko interesno združenje ima ustrezne:

        - poslovne prostore za izvajanje dejavnosti izobraževanja in

        - izvajalce programov.

        (6) V izreku odločbe o izdaji dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika se določno navedejo vrste poslov iz prvega odstavka tega člena, na katere se dovoljenje nanaša.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Pogoji za opravljanje poslov borznega posrednika x

        220. člen

        (dovoljenje za opravljanje poslov borznega posrednika)

        (1) Agencija izda dovoljenje za opravljanje poslov borznega posrednika, če kandidat za borznega posrednika izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 219. člena tega zakona in če ne obstajajo okoliščine iz tretjega odstavka tega člena.

        (2) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika, če kandidat za borznega posrednika ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka 219. člena tega zakona.

        (3) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika tudi, če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja, da bi bilo lahko zaradi storitev in poslov, ki jih opravlja, ali zaradi ravnanj, ki jih je storil, ogroženo poslovanje borznoposredniške družbe v skladu s 7. poglavjem tega zakona.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Dovoljenje za opravljanje poslov borznega posrednika x

        221. člen

        (pravila ravnanja borznih posrednikov)

        (1) Borzni posrednik pri opravljanju poslov, zajetih v investicijskih storitvah in poslih, ki jih za svoje stranke opravlja borznoposredniška družba, ravna v skladu:

        1. s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi,

        2. z drugimi zakoni in predpisi, ki urejajo opravljanje investicijskih storitev in poslov, in

        3. s pravili in standardi stroke opravljanja investicijskih storitev.

        (2) Borzni posrednik ne sme priporočati nakupa ali prodaje finančnih instrumentov le zaradi pridobitve provizije.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Pravila ravnanja borznih posrednikov x

        222. člen

        (odvzem dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika)

        (1) Agencija odvzame dovoljenje za opravljanje poslov borznega posrednika, če:

        1. je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov,

        2. borzni posrednik stori prepovedano ravnanje zlorabe trga,

        3. borzni posrednik huje krši druge obveznosti, določene s predpisi in pravili iz prvega odstavka 221. člena tega zakona,

        4. je borzni posrednik pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja navedenega v 3. točki drugega odstavka 219. člena tega zakona,

        5. se borzni posrednik sam izrecno odpove dovoljenju.

        (2) Kršitev obveznosti iz 3. točke prvega odstavka tega člena ima značilnosti hujše kršitve če:

        1. borzni posrednik stori kršitev enakih značilnosti že drugič v petletnem obdobju ali

        2. je zaradi kršitve stranki borznoposredniške družbe ali drugi osebi nastala škoda.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Odvzem dovoljenja x

        223. člen

        (pogojni odvzem dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika)

        (1) Z odločbo o odvzemu dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika lahko agencija hkrati izreče, da se odvzem ne bo izvedel, če borzni posrednik v preizkusnem obdobju, ki ga določi agencija in ki ne sme biti krajše od šestih mesecev in ne daljše od dveh let, šteto od dneva izdaje odločbe, ne bo storil nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje ali izreči opomin.

        (2) Agencija prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje odvzame, če borzni posrednik v preizkusnem obdobju stori novo kršitev, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje ali izreči opomin.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Pogojni odvzem dovoljenja x

        224. člen

        (črtano)

        Agencija izreče borznemu posredniku opomin, če krši obveznosti, določene s predpisi ali pravili iz prvega odstavka 221. člena tega zakona, in ni pogojev za odvzem dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Opomin x
  • + -
    5. poglavje UPRAVLJANJE BORZNOPOSREDNIŠKE DRUŽBE S TVEGANJI
    • 225. člen

      (črtan)

      226. člen

      (črtan)

      227. člen

      (črtan)
  • + -
    6. poglavje POSLOVNE KNJIGE IN LETNO POROČILO BORZNOPOSREDNIŠKE DRUŽBE
    • 228. člen

      (revidiranje letnega poročila borznoposredniške družbe)

      Letno poročilo borznoposredniške družbe pregleda revizor.

      229. člen

      (zamenjava revizijske družbe)

      Borznoposredniška družba najmanj enkrat v petih zaporednih letih zamenja revizijsko družbo, ki je revidirala njeno letno poročilo.

      230. člen

      (smiselna uporaba določb ZBan-3 o poslovnih knjigah in letnih poročilih, revidiranju in razkritjih)

      (1) Za poslovne knjige in letna poročila, revidiranje in razkritja borznoposredniške družbe se smiselno uporabljajo 102., 103. in 105. do 108. člen, 1. do 3. točka prvega odstavka in drugi odstavek 109. člena ter 160. člen ZBan-3.

      (2) Pri smiselni uporabi določb ZBan-3 iz prejšnjega odstavka se:

      1. namesto pojma »banka« uporablja pojem »borznoposredniška družba«,

      2. namesto pojma »Banka Slovenije« uporablja pojem »agencija« in

      3. namesto pojma »bančna skupina« uporablja pojem »investicijska skupina«.

      231. člen

      (dodatna razkritja)

      (1) Borznoposredniška družba razkritja iz 6. dela Uredbe 2019/2033/EU javno objavi vsaj na svojih spletnih straneh.

      (2) Agencija predpiše pravila o pogostejših razkritjih informacij iz prejšnjega odstavka, če je to potrebno zaradi spremenjenih pogojev poslovanja borznoposredniških družb in delovanja finančnega sistema.

      (3) Borznoposredniška družba na svojih spletnih straneh javno objavi pojasnilo o načinu izpolnjevanja zahtev, ki so določene s tem zakonom in predpisi iz 1. točke prvega odstavka 232. člena tega zakona in ZBNIP ter predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, glede:

      1. ureditve notranjega upravljanja borznoposredniške družbe in organizacijske strukture borznoposredniške družbe,

      2. politike izbora članov uprave in nadzornega sveta,

      3. politik prejemkov iz 45. člena ZBNIP.

      (4) Nadrejena borznoposredniška družba v Republiki Sloveniji na svojih spletnih straneh letno javno objavi opis pravne in organizacijske strukture investicijske skupine, vključno z opisom ureditve notranjega upravljanja v skladu z 28. členom ZBNIP, ureditve glede razmerij tesne povezanosti in ureditve upravljanja v podrejenih družbah v skladu s 154. členom ZBan-3, ali se namesto objave tega opisa sklicuje na enakovredne javno objavljene informacije.

  • + -
    7. poglavje PRAVILA POSLOVANJA PRI OPRAVLJANJU INVESTICIJSKIH STORITEV IN POSLOV
    • 7.1 Organizacijske zahteve za opravljanje investicijskih storitev in poslov
      • 232. člen

        (politike in postopki pravilnega poslovanja)

        (1) Borznoposredniška družba vzpostavi in uresničuje ustrezne politike in postopke, ki so potrebni za zagotovitev, da:

        1. posluje v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in z drugimi zakoni ali predpisi, ki se uporabljajo za opravljanje investicijskih storitev in poslov, ter predpisi, izdanimi na podlagi teh zakonov, in

        2. v skladu s predpisi iz 1. točke tega odstavka pri opravljanju poslov zanjo ali za njene stranke in v skladu z obveznostmi, določenimi s predpisi, ki urejajo njihove osebne posle s finančnimi instrumenti ravnajo:

        - poslovodstvo borznoposredniške družbe,

        - borzni posredniki in druge osebe, ki na podlagi zaposlitve ali na drugi podlagi opravljajo posle zanjo, in

        - njeni odvisni borznoposredniški zastopniki.

        (2) Borznoposredniška družba za dosego namena iz prejšnjega odstavka uporabi ustrezne sisteme, vire in postopke, ki so sorazmerni vrsti in obsegu investicijskih storitev in poslov, ki jih opravlja.

        (3) Borznoposredniška družba po pridobitvi dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov ves čas izpolnjuje pogoje, ki so potrebni za pridobitev tega dovoljenja, in o vsaki spremembi, ki bi vplivala na izpolnjevanje pogojev, ki so potrebni za pridobitev tega dovoljenja, obvesti agencijo.

        233. člen

        (ukrepi za upravljanje nasprotij interesov)

        (1) Borznoposredniška družba vzpostavi in uresničuje ustrezne ukrepe za ugotavljanje nasprotij interesov, ki nastanejo pri opravljanju posameznih investicijskih storitev in poslov ter pomožnih investicijskih storitev ali kombinacije teh storitev:

        1. nasprotij med interesi borznoposredniške družbe, ki vključujejo tudi razmerja z osebami iz 2. točke 232. člena tega zakona, ali interesi katerekoli osebe, ki je z borznoposredniško družbo povezana z obvladovanjem, in interesi strank borznoposredniške družbe ter

        2. nasprotij med interesi strank borznoposredniške družbe pri opravljanju investicijskih storitev in poslov, vključno s prejemanjem spodbud tretjih oseb ali s politiko nagrajevanja pri borznoposredniški družbi.

        (2) Borznoposredniška družba uresničuje učinkovit sistem za preprečevanje in za upravljanje nasprotji interesov, ki obsega vse razumne ukrepe, za preprečitev, da bi nasprotja interesov iz prejšnjega odstavka neugodno vplivala na uresničitev interesov njenih strank.

        (3) Če ukrepi iz prejšnjega odstavka ne zadoščajo, da bi borznoposredniška družba lahko razumno zaupala v preprečitev neugodnega vplivanja nasprotja interesov iz prvega odstavka tega člena na uresničitev interesov posamezne stranke, tej stranki, preden začne zanjo opravljati investicijske storitve in posle ali pomožne investicijske storitve, razumljivo in jasno razkrije splošne značilnosti in vire teh nasprotij interesov ter postopke za blažitev teh tveganj.

        (4) Razkritje iz prejšnjega odstavka mora:

        1. biti na trajnem nosilcu podatkov in

        2. vsebovati dovolj podrobnosti, da se lahko stranka razumno odloči o storitvi, v zvezi s katero je nastalo nasprotje interesov, ob upoštevanju vrste posamezne stranke.

        (5) Če borznoposredniška družba pripravlja finančne instrumente za prodajo strankam, vzpostavi in uresničuje postopek potrjevanja teh finančnih instrumentov. Postopek potrjevanja finančnih instrumentov je potreben tudi pri pomembnih spremembah obstoječih finančnih instrumentov, ki jih je pripravila borznoposredniška družba in jih ponuja svojim strankam. Postopek potrjevanja je treba redno preverjati.

        (6) V postopku potrjevanja iz prejšnjega odstavka se opredeli ciljni trg končnih strank v kategoriji strank, ki jim je namenjen posamezni finančni instrument, zagotovi, da so bila ob določanju ciljnega trga končnih strank upoštevana vsa tveganja, ki so za te stranke primerna ter opredeli primerna prodajna strategija teh finančnih instrumentov. Finančni instrument je potrjen, ko borznoposredniška družba izda dokument, v katerem so navedene vse zahtevane kategorije iz tega odstavka (v nadaljnjem besedilu: potrditev finančnega instrumenta).

        (7) Borznoposredniška družba redno pregleduje finančne instrumente, ki jih ponuja ali oglašuje, in pri tem upošteva vsako spremembo, ki bi lahko pomembno vplivala na tveganja, ki jih vsebuje posamezni finančni instrument, ter določi, ali so ta tveganja še sprejemljiva za posamezni ciljni trg končnih strank ter ali je prodajna strategija finančnih instrumentov primerna za te stranke. To navede v potrditvi finančnega instrumenta.

        (8) Borznoposredniška družba, ki pripravlja finančne instrumente, osebam, ki zanjo opravljajo prodajo teh finančnih instrumentov, zagotovi vse pomembne informacije o instrumentih in potrditev finančnega instrumenta z opredelitvijo ciljnega trga končnih strank, ki jim je namenjen posamezni finančni instrument.

        (9) Če borznoposredniška družba ponuja ali priporoča finančne instrumente, ki jih ni pripravila sama, zagotovi, da razpolaga z informacijami iz prejšnjega odstavka in da pozna lastnosti posameznih finančnih instrumentov ter ciljni trg končnih strank, ki jim je namenjen posamezni finančni instrument.

        (10) Postopek potrjevanja finančnih instrumentov in obveznosti iz petega do devetega odstavka tega člena ne vplivajo na ostale dolžnosti, ki jih ima borznoposredniška družba do svojih strank.

        (11) Določbe petega do osmega odstavka tega člena se ne uporabljajo, kadar borznoposredniška družba opravlja investicijske storitve, ki se nanašajo na obveznice s klavzulo o predčasnem odpoklicu s popolnim odplačilom donosa in te obveznice ne vsebujejo izvedenega finančnega instrumenta oziroma kadar borznoposredniška družba ponuja in oglašuje finančne instrumente izključno primernim nasprotnim strankam.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Upravljanje s produkti x
        • 31. 12. 2021, Nasprotja interesov x
          Nadzorni ukrepi
        • 27. 7. 2021, Kršitev v zvezi z nasprotji interesov x

        234. člen

        (ukrepi za neprekinjeno poslovanje)

        (1) Borznoposredniška družba opravi vse razumne ukrepe za zagotovitev neprekinjenega in rednega opravljanja investicijskih storitev in poslov.

        (2) Za dosego namena iz prejšnjega odstavka borznoposredniška družba uporabi ustrezne sisteme, vire in postopke, ki so sorazmerni vrsti in obsegu investicijskih storitev in poslov, ki jih opravlja.

        235. člen

        (prenos pomembnih poslovnih procesov na drugo osebo)

        (1) Če borznoposredniška družba na drugo osebo prenese poslovne procese, ki so nujni za neprekinjeno ter varno in skrbno opravljanje investicijskih storitev za stranke oziroma za neprekinjeno in ustrezno opravljanje investicijskih poslov, opravi vse razumne ukrepe, da se izogne nepotrebnemu dodatnemu operativnemu tveganju.

        (2) Borznoposredniška družba na drugo osebo ne sme prenesti opravljanja pomembnih poslovnih procesov na način, ki bi onemogočal ali znatno oteževal kakovostno izvajanje sistema notranjih kontrol ali izvajanje nadzora nad poslovanjem družbe v skladu s tem zakonom.

        236. člen

        (sistemi upravljanja glede investicijskih storitev in poslov)

        (1) Borznoposredniška družba vzpostavi in vzdržuje:

        1. ustrezen sistem notranjih kontrol, ki vključuje ustrezne administrativne in računovodske postopke,

        2. učinkovite postopke ugotavljanja, merjenja ali ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri opravljanju investicijskih storitev in poslov, in

        3. učinkovite ukrepe za nadzor in varovanje informacijskih sistemov za obdelavo podatkov, vključno z osebnimi podatki, ki jih potrebuje za opravljanje investicijskih storitev in poslov.

        (2) Borznoposredniška družba vzpostavi in vzdržuje zanesljive varnostne mehanizme, ki zagotavljajo varnost in preverjanje prenosa informacij, zmanjšujejo tveganje spreminjanja in izgube informacij, nepooblaščenega dostopa do informacij in preprečijo odtekanje informacij. Ti mehanizmi ves čas zagotavljajo tudi zaupnost informacij.

        237. člen

        (vodenje evidenc in dokumentacije)

        (1) Borznoposredniška družba za namen opravljanja investicijskih storitev in poslov, zaradi izvajanja nadzora nad skladnostjo poslovanja v skladu z 232. členom tega zakona, zaradi omogočanja izvajanja nadzora s strani agencije ter zaradi izvajanja obveznosti po ZPPDFT-1 vodi naslednje evidence:

        1. evidenco strank,

        2. evidenco naročil in poslov s finančnimi instrumenti ter drugih investicijskih storitvah in poslih,

        3. poslovne knjige, poslovno dokumentacijo in druge administrativne oziroma poslovne evidence.

        (2) Borznoposredniška družba v evidenci strank vodi:

        1. matične podatke o stranki (osebno ime oziroma firma, stalno in začasno prebivališče oziroma sedež, EMŠO oziroma matično številko, davčno številko oziroma ID številko za DDV, datum, kraj in državo rojstva, državljanstvo, rezidentstvo RS oziroma državo za nerezidenta, davčno rezidentstvo, vrsto, številko in naziv izdajatelja osebnega dokumenta, na podlagi privolitve stranke pa še telefonsko številko, faks številko, elektronski naslov);

        2. podatke o zakonitih zastopnikih in pooblaščencih za pravne osebe (osebno ime, stalno in začasno prebivališče, EMŠO, davčno številko, datum, kraj in državo rojstva, vrsto, številko in naziv izdajatelja osebnega dokumenta, delovno mesto, na podlagi privolitve zastopnika oziroma pooblaščenca pa še telefonsko številko, faks številko, elektronski naslov);

        3. podatke o poslovnem razmerju s stranko (datum sklenitve pogodbe, datum prenehanja pogodbe, vrsta storitev, ki jih družba opravlja za stranko, podatke o pritožbah stranke, ocena tveganja stranke);

        4. podatke, potrebne za izvedbo storitev (transakcijski račun stranke, številka trgovalnega računa nematerializiranih vrednostnih papirjev stranke);

        5. podatke o razvrstitvi strank na neprofesionalne, profesionalne in primerne nasprotne stranke, skupaj z razlogi za razvrstitev;

        6. podatke o znanju in izkušnjah strank, potrebnih za izvajanje pojasnilne obveznosti iz 254. člena tega zakone (izobrazba in poklic, informacija o dejavnosti stranke, podatki o izkušnjah stranke na področju naložb v vrednostne papirje in njenih finančnih zmožnostih, podatki o imetju in finančnih obveznostih);

        7. podatke o stranki, ki jih mora voditi v skladu z VIII. poglavjem ZPPDFT-1.

        (3) Borznoposredniška družba v evidenci naročil in poslov vodi podatke o:

        1. stranki transakcije ter njenem naročilu (osebno ime oziroma firma ter številka računa nematerializiranih vrednostnih papirjev, način izročitve naročila, datum in natančen čas izročitve naročila, datum in natančen čas prejema naročila, vrsta naročila, tip naročila, oznaka finančnega instrumenta, naročena količina, odklonitev, preklic oziroma sprememba naročila, datum in natančen čas sklenitve posla);

        2. datumu in času izvedbe naročila ali posla s finančnimi instrumenti oziroma druge investicijske storitve ali posla, denarnemu znesku opravljenih transakcij in valuti, v katerih so bile opravljene, namen teh transakcij;

        3. osebnem imenu in stalnem in začasnem prebivališču oziroma firmi in sedežu osebe, ki ji je transakcija namenjena;

        4. borznem posredniku (osebno ime oziroma šifra borznega posrednika);

        5. naročilu oziroma poslu, ki jih mora voditi v skladu z VIII. poglavjem ZPPDFT-1.

        (4) Borznoposredniška družba poleg podatkov v evidencah iz prejšnjega odstavka vodi tudi morebitne druge podatke, določene v delegirani uredbi, sprejeti na podlagi tretjega odstavka 25. člena ali devetega odstavka 26. člena Uredbe 600/2014/EU.

        (5) Borznoposredniška družba evidence in dokumentacijo vodi na način, ki omogoča nadzor nad poslovanjem v skladu z 232. členom tega zakona ter zlasti nad pravilnim izpolnjevanjem obveznosti do strank in morebitnih strank oziroma tako, da je mogoče kadarkoli preveriti potek posameznega posla, ki ga je opravila za svoj račun oziroma za račun stranke.

        (6) Borznoposredniška družba vse dokumente o poslovanju s posamezno stranko hrani ločeno od dokumentov o poslovanju z drugimi strankami in od dokumentov o lastnem poslovanju.

        (7) Borznoposredniška družba hrani vse dokumente o posameznem poslu po kronološkem zaporedju za vsak posel, ki ga je opravila za račun posamezne stranke ali za svoj račun.

        (8) Borznoposredniška družba za vsako stranko ločeno vodi vse dokumente o pogodbah o investicijskih storitvah in poslih, ki jih je sklenila z njo, in druge listine, ki določajo njune medsebojne pravice in obveznosti ter druge pogoje, pod katerimi opravlja storitve za to stranko.

        (9) Za potrebe tega zakona borznoposredniška družba poslovno dokumentacijo o stranki hrani najmanj pet let po koncu leta, v katerem je prenehalo poslovno razmerje s stranko. Podatke o vseh naročilih in poslih s finančnimi instrumenti, ki jih je opravila za svoj račun ali za račun strank, borznoposredniška družba hrani na način iz osmega odstavka 238. člena tega zakona.

          Komentar
        • 31. 12. 2021, Vodenje evidenc x
          Nadzorni ukrepi
        • 20. 1. 2020, Kršitev glede vodenja evidenc x

        238. člen

        (elektronska komunikacija in telefonski pogovori)

        (1) Evidence in dokumentacija iz prejšnjega člena vsebujejo tudi zabeleženo vsebino telefonskih pogovorov in elektronsko komunikacijo v zvezi s:

        1. posli sklenjenimi za svoj račun,

        2. izvajanjem storitev sprejemanja in posredovanja naročil ter izvrševanja naročil za račun strank ter vsebujejo podatke o prejemu naročil za trgovanje, posredovanju in izvršitvi teh naročil.

        (2) Beleženje telefonskih pogovorov in elektronska komunikacija iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi podatke in informacije, ki vodijo ali bi lahko vodili k sklenitvi posla za svoj račun ali k prejemu naročila stranke za trgovanje, posredovanje ali izvršitev naročila, ne glede na to, ali je bil posel za svoj račun sklenjen ali je borznoposredniška družba prejela strankino naročilo za trgovanje.

        (3) Borznoposredniška družba za izpolnitev določb iz tega člena zagotovi beleženje vseh telefonskih pogovorov in shranjevanje vse elektronske komunikacije, ki bi lahko vodila do sklenitve posla za svoj račun ali prejema strankinega naročila in je bila prejeta, poslana ali ustvarjena z opremo, ki jo je borznoposredniška družba zagotovila osebam, ki zanjo izvajajo investicijske storitve in posle, ali pa jim je borznoposredniška družba takšno opremo dovolila uporabljati.

        (4) Borznoposredniška družba pred začetkom opravljanja investicijskih storitev in poslov obvesti svojo stranko, da se telefonski pogovori, ki vodijo ali lahko vodijo k prejemu naročila stranke za trgovanje, beležijo. Stranke so v komunikaciji predhodno obveščene tudi o namenu in trajanju hrambe posnetka.

        (5) Če stranka ni bila obveščena v skladu s prejšnjim odstavkom, borznoposredniška družba ne sme opraviti investicijske storitve ali posla, povezane s sprejemom, posredovanjem ali izvršitvijo naročila te stranke, ki je bilo oddano po telefonu.

        (6) Stranka lahko odda naročilo za trgovanje tudi prek drugih komunikacijskih sredstev, če je to sredstvo trajni nosilec podatkov, na primer pismo, telefaks, elektronsko sporočilo ali podpisani zapisnik sestanka, na katerem je stranka oddala naročilo. Naročila stranke, ki so bila oddana v osebnem pogovoru s stranko, se pisno evidentirajo v podpisanem zapisniku. Vsa naročila iz tega odstavka so enakovredna.

        (7) Borznoposredniška družba zagotovi, da osebe, ki zanjo izvajajo investicijske storitve in posle, ne prejemajo, pošiljajo ali ustvarjajo telefonskih pogovorov in druge elektronske komunikacije z lastno opremo, ki borznoposredniški družbi ne omogoča beleženja oziroma shranjevanja.

        (8) Vse evidence in dokumentacija iz tega člena so stranki na voljo na njeno zahtevo in se hranijo vsaj pet let. Če je to potrebno zaradi izvedbe danega postopka nadzora, lahko agencija s sklepom od borznoposredniške družbe zahteva, da rok hrambe začasno podaljša na sedem let.

        239. člen

        (skrbno ravnanje s finančnimi instrumenti strank)

        (1) Če borznoposredniška družba razpolaga s finančnimi instrumenti v svojem imenu in za račun strank ali v imenu in za račun strank, ravna v skladu s pododdelkom 7.2.5 tega zakona in opravi druge ustrezne ukrepe za:

        1. varovanje premoženjskih pravic imetnika finančnih instrumentov, ki jih ima za račun svojih strank, zlasti za primer postopka insolventnosti nad borznoposredniško družbo, in

        2. preprečitev uporabe teh finančnih instrumentov za lasten račun borznoposredniške družbe ali za račun drugih strank borznoposredniške družbe, razen z izrecnim soglasjem stranke.

        (2) Soglasje iz 2. točke prejšnjega odstavka je lahko dano kot splošno soglasje za posamezno vrsto poslov uporabe finančnih instrumentov stranke ali kot posebno soglasje za posamezen posel uporabe finančnih instrumentov stranke.

        240. člen

        (skrbno ravnanje z denarnim dobroimetjem strank)

        Če borznoposredniška družba razpolaga z denarnim dobroimetjem svojih strank, ravna v skladu s pododdelkom 7.2.5 tega zakona in uresničuje druge ustrezne ukrepe za:

        1. varovanje pravic strank in

        2. preprečitev uporabe tega denarnega dobroimetja za lasten račun borznoposredniške družbe ali za račun drugih strank borznoposredniške družbe.

        241. člen

        (prepoved prenosa lastninske pravice v zavarovanje)

        Borznoposredniška družba za zavarovanje obstoječega ali prihodnjega, dejanskega, mogočega ali pričakovanega dolga z neprofesionalno stranko ne sme sklepati dogovorov o prenosu lastninske pravice v zavarovanje.

        242. člen

        (algoritemsko trgovanje)

        (1) Borznoposredniška družba, ki uporablja algoritemsko trgovanje, ima učinkovite sisteme in nadzor tveganj, ki so primerni njenim dejavnostim in zagotavljajo, da so njeni trgovalni sistemi odporni in dovolj zmogljivi, imajo ustrezne trgovalne pragove in omejitve ter preprečujejo pošiljanje napačnih naročil in onemogočajo delovanje, ki bi lahko škodilo ali škodi trgom. Z njimi se zagotavlja, da se trgovalni sistemi borznoposredniške družbe ne uporabljajo na način, ki ni skladen z Uredbo 596/2014/EU ali pravili mesta trgovanja s katerim je trgovalni sistem povezan. Borznoposredniška družba ima učinkovit sistem neprekinjenega poslovanja, ki zagotavlja nemoteno delovanje v primeru odpovedi trgovalnega sistema. Trgovalne sisteme se redno testira in nadzoruje, da ustrezajo zahtevam iz tega zakona.

        (2) Borznoposredniška družba, ki uporablja algoritemsko trgovanje na območju Republike Slovenije ali druge države članice, o tem obvesti agencijo in pristojni organ države mesta trgovanja, kjer takšno trgovanje uporablja kot član ali udeleženec mesta trgovanja.

        (3) Borznoposredniška družba na zahtevo agencije predloži opis delovanja algoritma in strategij, ki jih algoritem uporablja pri trgovanju, podrobnosti trgovalnih pragov in omejitev algoritma, ključne kontrole skladnosti in tveganj, ki zagotavljajo, da algoritem izpolnjuje zahteve iz tega zakona, ter podrobne rezultate testiranj sistema. Agencija lahko zahteva tudi druge informacije, ki so potrebne za nadzor nad sistemom algoritemskega trgovanja.

        (4) Borznoposredniška družba v zvezi z algoritemskim trgovanjem hrani vso dokumentacijo in informacije, ki so potrebne, da lahko agencija nadzoruje delovanje takšnega trgovanja.

        (5) Borznoposredniška družba, ki uporablja tehniko visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja, v skladu z delegiranima uredbama 2017/578/EU in 2017/589/EU, hrani točne in časovno razdelane podatke o vseh oddanih in preklicanih naročilih, izvršenih naročilih in kotacijah cen na mestih trgovanja in jih na zahtevo predloži agenciji.

        (6) Borznoposredniška družba, ki uporablja algoritemsko trgovanje pri izvajanju vzdrževanja trga, upošteva likvidnost, obseg in naravo posameznega trga ter lastnosti finančnih instrumentov na tem trgu in zagotavlja, da:

        1. opravlja vzdrževanje trga neprekinjeno v znatnem obsegu trgovalnega časa mesta trgovanja, razen v izjemnih primerih, in mestu trgovanja zagotovi redno in predvidljivo likvidnost,

        2. ima sklenjeno pisno pogodbo z mestom trgovanja, v kateri opredeli obveznosti iz 1. točke tega odstavka,

        3. ima učinkovite sisteme in nadzorne postopke, ki ves čas zagotavljajo izpolnitev obveznosti iz pogodbe iz 2. točke tega odstavka.

        (7) Šteje se, da borznoposredniška družba, ki uporablja algoritemsko trgovanje, izvaja vzdrževanje trga, če kot član ali udeleženec enega ali več mest trgovanja trguje za svoj račun in objavlja zavezujoče kotacije v zvezi s ponudbo in povpraševanjem in so te kotacije, ki so vezane na posamezni finančni instrument, primerljivih cen in velikosti, ne glede na to, ali se pojavljajo na enem ali več mestih trgovanja, za zagotavljanje redne in pogoste likvidnosti na celotnem trgu.

        243. člen

        (uporaba neposrednega elektronskega dostopa)

        (1) Borznoposredniška družba, ki omogoča neposredni elektronski dostop do mesta trgovanja, ima učinkovite sisteme in nadzor, ki zagotavlja ustrezno presojo primernosti strank, ki uporabljajo neposredni elektronski dostop, in takšno presojo redno preverja. Sistem strankam onemogoča prekoračitev vnaprej nastavljenih trgovalnih in kreditnih pragov, trgovanje strank prek neposrednega elektronskega dostopa pa je ustrezno nadzorovano. Vzpostavljene so ustrezne kontrole tveganj, ki preprečujejo neustrezne ravni tveganj, ki jim je borznoposredniška družba izpostavljena zaradi ponujanja neposrednega elektronskega dostopa. Borznoposredniška družba pri omogočanju neposrednega elektronskega dostopa strankam onemogoči trgovanje v nasprotju z zahtevami Uredbe 596/2014/EU. Neposredni elektronski dostop, ki je v nasprotju s tem odstavkom, je prepovedan.

        (2) Borznoposredniška družba, ki omogoča neposredni elektronski dostop do mesta trgovanja je odgovorna da njene stranke, ki tak dostop uporabljajo, upoštevajo zahteve iz tega zakona in pravila mesta trgovanja. Borznoposredniška družba nadzoruje trgovanje svojih strank na način, da lahko zazna kršitve tega zakona ali pravil mesta trgovanja, nenavadno trgovanje ali znake zlorab trga, in to sporoči agenciji.

        (3) Borznoposredniška družba s stranko, ki ji omogoča neposredni elektronski dostop, sklene ustrezno pogodbo v pisni obliki. Pogodba določa vse bistvene pravice in dolžnosti obeh strank ter vsebuje določbo, da borznoposredniška družba obdrži odgovornost na podlagi tega zakona.

        (4) Borznoposredniška družba, ki omogoča neposredni elektronski dostop do mesta trgovanja, o tem obvesti agencijo in pristojni organ države mesta trgovanja, do katerega je tak dostop omogočen.

        (5) Borznoposredniška družba na zahtevo agencije predloži opis sistemov in nadzora iz prvega odstavka tega člena ter dokaze, da so bili izvedeni.

        (6) Borznoposredniška družba v zvezi z neposrednim elektronskim dostopom hrani vso dokumentacijo in informacije, ki so potrebne, da lahko agencija nadzoruje delovanje takšnega dostopa.

        244. člen

        (poravnalni član za druge osebe)

        Borznoposredniška družba, ki nastopa kot poravnalni član za druge osebe, ima učinkovite sisteme in nadzor, ki zagotavlja, da poravnalne storitve opravlja le za osebe, ki so primerne in ustrezajo jasnim merilom. Vzpostaviti mora ustrezne zahteve za osebe, za katere opravlja poravnalne storitve, da se zmanjša tveganje za borznoposredniško družbo in celotni trg. Borznoposredniška družba z osebo, za katero nastopa kot poravnalni član, sklene ustrezno pogodbo v pisni obliki.

    • 7.2 Pravila varnega in skrbnega poslovanja pri opravljanju investicijskih storitev in poslov za stranke
      • 7.2.1 Uporaba pravil za neprofesionalne in profesionalne stranke
        • 245. člen

          (uporaba oddelka 7.2 in pravil obligacijskega prava)

          (1) Za pravno razmerje med borznoposredniško družbo in njenimi strankami se uporabljajo splošna pravila obligacijskega prava o mandatni pogodbi, če v tem zakonu ni določeno drugače.

          (2) Določb oddelka 7.2 tega zakona s pogodbo ni mogoče izključiti oziroma omejiti, razen če je v zvezi s posamezno določbo izrecno dopusten drugačen dogovor pogodbenih strank oziroma je drugačen dogovor v očitnem interesu stranke borznoposredniške družbe.

          (3) Prejšnji odstavek se ne uporablja v razmerju med borznoposredniško družbo in stranko, ki jo borznoposredniška družba v skladu z 246. do 249. členom tega zakona obravnava kot profesionalno stranko.

          (4) Borznoposredniška družba ima za zavarovanje svojih terjatev do stranke, ki so nastale na podlagi pogodbe o opravljanju investicijskih storitev in poslov ali pomožnih investicijskih storitev za stranko, zastavno pravico na vseh finančnih instrumentih in denarnih zneskih, ki jih je dobila pri opravljanju teh storitev za stranko. Za tako zastavno pravico na finančnih instrumentih se domneva obstoj dogovora o izvensodni prodaji po zakonu, ki ureja stvarnopravna razmerja.

          246. člen

          (osebe, za katere se šteje, da so profesionalne stranke)

          (1) Šteje se, da so profesionalne stranke:

          1. osebe, ki morajo pridobiti ustrezno dovoljenje pristojnega nadzornega organa države članice ali tretje države oziroma drugače pridobiti pravico delovati na finančnih trgih, in sicer:

          - kreditne institucije,

          - investicijska podjetja,

          - druge nadzorovane finančne družbe,

          - zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe,

          - kolektivni naložbeni podjemi in družbe za upravljanje teh podjemov,

          - pokojninski skladi in družbe, ki upravljajo te sklade,

          - osebe, ki trgujejo z blagom in izvedenimi finančnimi instrumenti na blago,

          - lokalna podjetja v pomenu, opredeljenem v 4. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU,

          - drugi institucionalni vlagatelji,

          2. velika podjetja, ki na ravni podjetja ustrezajo najmanj dvema od teh meril:

          - bilančna vrednost njihove aktive dosega 20.000.000 eurov,

          - njihovi čisti letni prihodki od prodaje dosegajo 40.000.000 eurov,

          - vrednost njihovega lastnega kapitala dosega 2.000.000 eurov,

          3. Republika Slovenija in druge države ali organi nacionalnih ali regionalnih oblasti, osebe javnega prava, ki upravljajo javni dolg, Banka Slovenije in druge centralne banke, mednarodne in nadnacionalne institucije, kot so Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad, Evropska centralna banka, Evropska investicijska banka in druge podobne mednarodne organizacije,

          4. drugi institucionalni vlagatelji, katerih redna dejavnost je vlaganje v finančne instrumente, vključno s subjekti, ki se ukvarjajo s sekuritizacijo premoženja ali drugimi posli financiranja.

          (2) Borznoposredniška družba osebo iz prejšnjega odstavka obravnava kot profesionalno stranko, razen če ta zahteva, da jo obravnava kot neprofesionalno stranko.

          (3) Borznoposredniška družba, preden začne za osebo iz prvega odstavka tega člena opravljati investicijske storitve in posle, to osebo obvesti, da:

          1. se po podatkih, s katerimi razpolaga, šteje, da je profesionalna stranka in da jo bo obravnavala kot tako, če se borznoposredniška družba in stranka ne bosta dogovorili drugače,

          2. lahko zahteva, da se obravnava kot neprofesionalna stranka in da se ustrezno spremenijo pogoji pogodbe o investicijskih storitvah in poslih, tako da ji bo zagotovljena višja raven varstva, ki se uporablja za neprofesionalne stranke.

          (4) Če oseba iz prvega odstavka tega člena zahteva višjo raven varstva, pisna pogodba o storitvah, ki jo borznoposredniška družba sklene z njo, določa:

          1. da se oseba obravnava kot neprofesionalna stranka in

          2. ali se obravnava iz prejšnje točke uporablja za vse ali posamezne storitve ali posle oziroma za vse ali posamezne vrste produktov ali poslov.

          (5) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za osebo, ki jo borznoposredniška družba obravnava kot profesionalno stranko na njeno zahtevo v skladu z 247. in 248. členom tega zakona.

          247. člen

          (pogoji za obravnavo drugih oseb kot profesionalnih strank)

          (1) Obravnavo kot profesionalna stranka lahko zahteva tudi oseba, ki nima položaja osebe iz prvega odstavka 246. člena tega zakona, vključno z osebami javnega prava, lokalnimi oblastmi, in zasebnimi vlagatelji posamezniki (v nadaljnjem besedilu: zahteva za obravnavo kot profesionalna stranka).

          (2) Borznoposredniška družba lahko osebo iz prejšnjega odstavka obravnava kot profesionalno stranko, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega do šestega odstavka tega člena, in če je zahtevo te osebe obravnavala po postopku, določenem v 248. členu tega zakona.

          (3) Borznoposredniška družba pri obravnavi osebe iz prvega odstavka tega člena kot profesionalne stranke ne sme domnevati, da ima ta oseba enako znanje in izkušnje kot jih imajo osebe iz prvega odstavka 246. člena tega zakona.

          (4) Zahteva za obravnavo kot profesionalna stranka ima pravni učinek odpovedi varstvu in drugim pravicam, ki jih borznoposredniška družba zagotavlja neprofesionalnim strankam na podlagi svojih splošnih pogojev poslovanja v skladu z oddelkom 7.2 tega zakona, samo, če je borznoposredniška družba opravila ustrezno presojo strokovnega znanja in izkušenj stranke, ki ob upoštevanju značilnosti poslov in storitev, ki jih namerava stranka naročati pri borznoposredniški družbi, daje razumno zagotovilo, da je stranka sposobna sama sprejemati lastne investicijske odločitve in razumeti pomen tveganj, povezanih s temi odločitvami.

          (5) Pri presoji po prejšnjem odstavku borznoposredniška družba presoja strokovno znanje in izkušnje članov organa vodenja stranke in njenih drugih vodilnih delavcev po merilih, primerljivih s tistimi, ki so podlaga za presojo primernosti članov organa vodenja nadzorovanih finančnih družb. Če ima stranka položaj mikro ali majhne družbe po ZGD-1, so v presojo iz prejšnjega stavka zajete osebe, ki so pooblaščene za sklepanje poslov v imenu te družbe.

          (6) Pri presoji po četrtem odstavku tega člena se presoja, če sta izpolnjena najmanj dva od naslednjih pogojev:

          1. stranka je že opravila več poslov znatne vrednosti na ustreznih trgih, s povprečno pogostnostjo najmanj deset poslov na trimesečje v zadnjem letu,

          2. vrednost portfelja njenih naložb v finančne instrumente, vključno z denarnimi depoziti, presega 500.000 eurov,

          3. stranka najmanj eno leto dela ali je delala v finančnem sektorju na položaju, ki zahteva poznavanje poslov in storitev, ki jih namerava stranka naročati pri borznoposredniški družbi.

          (7) Za posel znatne vrednosti na ustreznem trgu iz 1.točke šestega odstavka tega člena se šteje posel, ki nezanemarljivo presega običajne vrednosti poslov, ki se sklepajo na tem trgu.

          248. člen

          (postopek z zahtevo za obravnavo kot profesionalna stranka)

          (1) Zahteva za obravnavo kot profesionalna stranka ima pravni učinek odpovedi iz četrtega odstavka 247. člena tega zakona samo, če so bila spoštovana ta pravila o postopku z zahtevo:

          1. stranka je dala pisno zahtevo, v kateri je izrecno navedla, da želi obravnavo kot profesionalna stranka na splošno ali glede v zahtevi določene posamezne storitve oziroma posla ali glede v zahtevi določene vrste storitev oziroma produktov,

          2. borznoposredniška družba je stranki dala jasno pisno opozorilo o varstvu in pravicah iz četrtega odstavka 247. člena tega zakona ter o pravicah na podlagi jamstva za terjatve vlagateljev, ki jih stranka lahko izgubi z obravnavo kot profesionalna stranka,

          3. stranka v posebnem zapisu, ki ni obsežen v pogodbi o storitvah, da pisno izjavo, da razume posledice izgube varstva in pravic iz prejšnje točke.

          (2) Pred odločitvijo, ali bo sprejela zahtevo za obravnavo kot profesionalna stranka, borznoposredniška družba opravi ustrezne postopke, potrebne za preverjanje, ali stranka izpolnjuje pogoje iz četrtega do šestega odstavka 247. člena tega zakona.

          249. člen

          (politike in postopki razvrščanja strank)

          (1) Borznoposredniška družba v pisni obliki določi in uresničuje primerne notranje politike in postopke za razvrščanje strank.

          (2) Stranke, ki jih borznoposredniška družba obravnava kot profesionalne v skladu z 246. do 248. členom tega zakona, morajo borznoposredniško družbo obveščati o vseh spremembah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na njihovo trenutno razvrstitev.

          (3) Če borznoposredniška družba na podlagi obvestila iz prejšnjega odstavka ali na podlagi drugih informacij, s katerimi razpolaga, ugotovi, da stranka ne izpolnjuje več pogojev, na podlagi katerih jo je borznoposredniška družba začela obravnavati kot profesionalno stranko, opravi ustrezne postopke, da se stranka začne obravnavati kot neprofesionalna.

      • 7.2.2 Temeljna načela opravljanja investicijskih storitev in poslov za stranke
        • 250. člen

          (profesionalna skrbnost borznoposredniške družbe)

          (1) Borznoposredniška družba pri opravljanju investicijskih storitev in poslov ter pomožnih investicijskih storitev ravna v skladu s predpisi iz 1. točke 232. člena tega zakona in s standardi stroke opravljanja teh storitev.

          (2) Posle v zvezi s storitvami izvrševanja naročil strank, gospodarjenja s finančnimi instrumenti in investicijskega svetovanja za stranke borznoposredniške družbe opravlja borzni posrednik, ki ima dovoljenje za opravljanje ustrezne vrste teh poslov.

          (3) Borznoposredniška družba na zahtevo agencije dokaže, da fizične osebe, ki v imenu borznoposredniške družbe opravljajo investicijsko svetovanje ali dajejo strankam informacije o finančnih instrumentih, investicijskih storitvah in poslih ter pomožnih investicijskih storitvah, razpolagajo z ustreznim znanjem in so usposobljene za izpolnitev zahtev do strank iz oddelka 7.2. tega zakona.

          (4) Agencija predpiše podrobnejše merila zahtevanih znanj in usposobljenosti iz prejšnjega odstavka.

          251. člen

          (obveznosti borznoposredniške družbe, informacije strankam in tržna sporočila)

          (1) Vse informacije, ki jih daje ali objavlja borznoposredniška družba, vključno s tržnimi sporočili, in ki so naslovljene na njene stranke ali morebitne stranke, so poštene in jasne ter niso zavajajoče.

          (2) Tržna sporočila borznoposredniške družbe so jasno in vidno označena kot taka.

          (3) Borznoposredniška družba strankam oziroma morebitnim strankam pravočasno zagotovi ustrezne in razumljive informacije o:

          1. borznoposredniški družbi in njenih storitvah,

          2. finančnih instrumentih in predlaganih naložbenih strategijah,

          3. mestu sklepanja poslov s finančnimi instrumenti in

          4. stroških in nadomestilih, povezanih s tem.

          (4) Pri opravljanju investicijskega svetovanja borznoposredniška družba stranko pravočasno in še preden začne svetovati obvesti ali:

          1. je svetovanje neodvisno,

          2. svetovanje temelji na širši ali ožji analizi različnih vrst finančnih instrumentov in ali je njihov nabor omejen na finančne instrumente, ki jih izdajajo ali ponujajo subjekti, ki so z borznoposredniško družbo v razmerju tesne povezanosti ali v kakšnem drugem pravnem ali ekonomskem odnosu, ki bi lahko pomenil tveganje za neodvisno svetovanje stranki,

          3. bo borznoposredniška družba zagotovila stranki redno ocenjevanje ustreznosti finančnih instrumentov, ki jih je svetovala stranki.

          (5) Informacije o finančnih instrumentih in predlaganih naložbenih strategijah vključujejo ustrezne usmeritve in opozorila glede tveganj, povezanih z naložbami v te finančne instrumente, oziroma glede tveganj, povezanih s posameznimi naložbenimi strategijami in ali je finančni instrument namenjen profesionalnim ali neprofesionalnim strankam ob upoštevanju ciljnega trga končnih strank v skladu z 253. členom tega zakona.

          (6) Informacije o stroških in nadomestilih vključujejo vse stroške investicijskih in pomožnih investicijskih storitev, vključno s stroški morebitnega svetovanja in, kjer je to relevantno, stroške finančnega instrumenta, ki ga borznoposredniška družba priporoča ali prodaja, načinom plačila in morebitna plačila tretjih oseb ali tretjim osebam.

          (7) Stroške in nadomestila, vključno s stroški, povezanimi z investicijsko storitvijo in poslom in finančnim instrumentom, ki niso posledica tržnega tveganja, je treba stranki podati v zbirni obliki kot enoten strošek, da stranka lahko prepozna skupni strošek in učinek na donos svoje investicije. Če stranka to zahteva, ji borznoposredniška družba stroške in nadomestila razčleni po posameznih postavkah. Ti stroški se stranki redno poročajo vsakič, kadar je to primerno, najmanj pa enkrat letno v času trajanja investicije.

          (8) Informacije iz tretjega, četrtega in štirinajstega odstavka tega člena povprečno razumni osebi omogočajo, da spozna in razume značilnosti in tveganja investicijskih storitev in poslov in posameznih vrst finančnih instrumentov iz 2. točke tretjega odstavka tega člena in da na tej podlagi sprejme ustrezno naložbeno odločitev.

          (9) Informacije iz tretjega in četrtega odstavka tega člena borznoposredniška družba lahko da v standardizirani obliki.

          (10) Če je investicijska storitev, ki jo opravlja borznoposredniška družba, del finančnega produkta, ki je glede zahtev o informacijah strankam urejen z drugimi predpisi, ki urejajo bančništvo ali potrošniške kredite, se za to storitev dodatno ne uporabljajo prvi do deveti odstavek tega člena.

          (11) Če borznoposredniška družba pri opravljanju investicijskega svetovanja stranko obvesti o tem, da je svetovanje neodvisno:

          1. oceni dovolj velik nabor finančnih instrumentov, ki so na voljo na trgu, katerih značilnosti in izdajatelji so dovolj raznoliki, da se stranki lahko zagotovi doseganje njenih investicijskih ciljev. Ocena ne sme biti omejena le na finančne instrumente, ki jih izdajajo ali ponujajo:

          - borznoposredniška družba sama ali subjekti, ki so z njo v razmerju tesne povezanosti, ali

          - subjekti, ki so z borznoposredniško družbo v kakšnem drugem pravnem ali ekonomskem odnosu, ki bi lahko pomenil tveganje za neodvisno svetovanje stranki;

          2. ne sme sprejeti ali obdržati provizij, spodbud ali katerihkoli drugih denarnih ali nedenarnih koristi v zvezi z opravljanjem te investicijske storitve za stranke, ki jih plačajo ali zagotovijo tretje osebe ali osebe, ki delujejo za račun tretjih oseb. Manjše nedenarne koristi, ki lahko pripomorejo k izboljšanju kakovosti storitve za stranko in so tako majhne, da jih ne gre šteti kot kršitev varovanja interesov strank iz 252. člena tega zakona, so jasno razkrite in se ne štejejo za kršitev te točke.

          (12) Borznoposredniška družba pri gospodarjenju s finančnimi instrumenti ne sme sprejeti ali obdržati provizij, spodbud ali katerihkoli drugih denarnih ali nedenarnih koristi v zvezi z opravljanjem te investicijske storitve za stranke, ki jih plačajo ali zagotovijo tretje osebe ali osebe, ki delujejo za račun tretjih oseb. Manjše nedenarne koristi, ki lahko pripomorejo k izboljšanju kakovosti storitve za stranko in so tako majhne, da jih ne gre šteti kot kršitev varovanja interesov strank iz 252. člena tega zakona, so jasno razkrite in se ne štejejo za kršitev tega odstavka.

          (13) Borznoposredniška družba ne sme plačati, zagotoviti ali prejeti plačila provizij, spodbud ali katerihkoli drugih denarnih ali nedenarnih koristi v zvezi z opravljanjem investicijskih storitev in poslov ter pomožnih investicijskih storitev za stranke, s strani tretjih oseb, razen svojih strank, ali oseb, ki delujejo v imenu teh strank. Prejšnji stavek ne velja za plačila in koristi, ki:

          1. lahko pripomorejo k izboljšanju kakovosti storitve za stranko in

          2. ne vplivajo na obveznost varovanja interesov strank iz 252. člena tega zakona.

          (14) Obstoj, narava in znesek plačila ali koristi iz prejšnjega odstavka ali način izračuna tega zneska, če ga ni mogoče točno določiti, se stranki jasno razkrijejo pred začetkom opravljanja posamezne storitve oziroma posla na način, ki je natančen in za posamezno vrsto stranke primeren in razumljiv. Borznoposredniška družba stranko obvesti tudi o načinu prenosa plačil ali koristi na stranko, kadar za stranko nastanejo pri opravljanju investicijskih storitev in poslov ali pomožnih investicijskih storitev.

          (15) Plačila in koristi, ki so potrebni za opravljanje investicijskih storitev in poslov, kot na primer skrbniški stroški, stroški poravnave ali organiziranega trga ali predpisane dajatve, ki po svoji naravi ne morejo predstavljati nasprotja z obveznostjo varovanja interesov strank iz 252. člena tega zakona, se ne štejejo kot plačila ali koristi iz trinajstega odstavka tega člena.

          (16) Če borznoposredniška družba krši trinajsti in štirinajsti odstavek tega člena, se šteje, da krši določbe varovanja interesov strank iz 252. člena tega zakona ali obveznost ukrepov za upravljanje nasprotij interesov iz prvega do četrtega odstavka 233. člena tega zakona.

          (17) Borznoposredniška družba, ki opravlja investicijske storitve in posle za stranke, zagotovi, da ne nagrajuje ali ocenjuje uspešnosti zaposlenih v nasprotju z obveznostjo varovanja interesov strank iz 252. člena tega zakona. Zlasti ne sme sklepati dogovorov o nagrajevanju ali doseganju prodajnih ciljev in podobnih dogovorov, ki bi pomenili spodbudo zaposlenim, da bi neprofesionalni stranki priporočili neki finančni instrument, če bi ji borznoposredniška družba lahko ponudila drug finančni instrument, ki bi bolje ustrezal strankinim potrebam.

          (18) Če borznoposredniška družba ponuja investicijsko storitev in posel skupaj z neko drugo storitvijo ali produktom kot del paketa ali kot pogoj za isti dogovor oziroma paket, stranko obvesti ali je mogoče kupiti posamezno storitev ali produkt posebej, in razkriti strošek teh. Če je verjetno, da so tveganja, ki izhajajo iz teh dogovorov ali paketov drugačna od tveganj posamezne storitve ali produkta, borznoposredniška družba zagotovi ustrezen opis posameznih storitev ali produktov dogovora ali paketa in obrazloži, zakaj njihovo povezovanje spreminja tveganja.

          (19) Informacije ali tržna sporočila iz prvega odstavka tega člena, katerih predmet je ponudba ali opravljanje investicijskih storitev in poslov, lahko daje ali objavlja le borznoposredniška družba ali njen odvisni borznoposredniški zastopnik. Borznoposredniška družba ali njen odvisni borznoposredniški zastopnik lahko pooblasti drugo osebo, da v njenem imenu daje ali objavlja informacije iz prejšnjega stavka. O danem ali preklicanem pooblastilu je treba obvestiti agencijo.

          (20) Če je naročilo stranke o nakupu ali prodaji finančnega instrumenta oddano po sredstvih za komuniciranje na daljavo, ki onemogočajo predhodno predložitev informacij o stroških in nadomestilih, borznoposredniška družba na zahtevo neprofesionalne stranke informacije o stroških in nadomestilih brez odlašanja posreduje po izvršitvi naročila v elektronski ali papirni obliki, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

          1. stranka se je strinjala, da prejme informacije brez nepotrebnega odlašanja po izvršitvi naročila;

          2. borznoposredniška družba je stranki omogočila, da se naročilo ne izvrši, dokler stranka ne prejme informacij.

          (21) Poleg zahtev iz prejšnjega odstavka mora borznoposredniška družba stranki ponuditi možnost, da prejme informacije o stroških in nadomestilih telefonsko pred izvršitvijo naročila.

          (22) Borznoposredniška družba strankam ali potencialnim strankam zagotovi vse informacije, ki se zahtevajo na podlagi tega zakona, v elektronski obliki, razen kadar je stranka ali potencialna stranka neprofesionalna stranka ali potencialna neprofesionalna stranka, ki je zahtevala prejem informacij v papirni obliki. Takrat borznoposredniška družba brezplačno zagotovi informacije v papirni obliki.

          (23) Borznoposredniška družba obvesti neprofesionalne stranke ali potencialne neprofesionalne stranke, da imajo možnost prejemanja informacij v papirni obliki.

          (24) Borznoposredniška družba obstoječe neprofesionalne stranke, ki so v preteklosti informacije, ki jih je treba zagotoviti na podlagi tega zakona, prejemale v papirni obliki, vsaj osem tednov pred pošiljanjem teh informacij v elektronski obliki obvesti o tem, da bodo te informacije prejele v elektronski obliki. Borznoposredniška družba obvesti te obstoječe neprofesionalne stranke, da lahko izberejo, ali bi informacije še naprej prejemale v papirni obliki ali pa bi jih odslej prejemale v elektronski obliki. Borznoposredniška družba obstoječe neprofesionalne stranke obvesti tudi o samodejnem prehodu na elektronsko obliko, če v teh osmih tednih ne bodo zahtevale nadaljnjega zagotavljanja informacij v papirni obliki. Obstoječih neprofesionalnih strank, ki informacije, ki jih je treba zagotoviti na podlagi tega zakona, že prejemajo v elektronski obliki, borznoposredniška družba ne obvešča.

          (25) Raziskave, ki jih za borznoposredniško družbo, ki opravlja storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti ali druge investicijske oziroma pomožne storitve strankam, izvajajo tretje osebe, delujejo v skladu z 252. členom tega zakona, če:

          1. pred izvedbo naročila stranke ali ponujanja raziskav stranki borznoposredniška družba in ponudnik raziskav skleneta sporazum, ki določa, kolikšen delež vseh stroškov ali skupnih plačil za izvajanje izvršitev naročil strank in ponujanja raziskav je namenjen za raziskave;

          2. borznoposredniška družba svojo stranko obvesti o skupnih plačilih za izvajanje izvršitev naročil stranke in ponujanja raziskav, ki se izplačajo tretji osebi, ki pripravlja raziskave; in

          3. se raziskave, za katere je bil izplačan delež stroškov ali je bilo opravljeno skupno plačilo, nanašajo na izdajatelje, katerih tržna kapitalizacija v 36 mesecih pred izvedbo raziskav ni presegla 1 milijarde eurov. Tržna kapitalizacija je izražena po cenah ob koncu leta, če so bili izdajatelji v tem letu uvrščeni na organizirani trg, ali kot lastna sredstva za tista finančna leta, v katerih izdajatelji niso bili uvrščeni na organizirani trg.

          (26) Za namene tega člena se raziskave razumejo kot raziskovalno gradivo ali storitve za raziskave, ki se nanašajo na enega ali več finančnih instrumentov ali drugih sredstev ali izdajatelje ali morebitne izdajatelje finančnih instrumentov, oziroma kot raziskovalno gradivo ali storitve za raziskave, ki so tesno povezane z določenim sektorjem ali trgom in zadevajo oblikovanje stališč o finančnih instrumentih, sredstvih ali izdajateljih v tem sektorju ali na trgu.

          (27) Raziskave obsegajo tudi gradivo ali storitve, ki izrecno ali implicitno priporočajo ali predlagajo investicijsko strategijo ter zagotavljajo utemeljeno mnenje o sedanji ali prihodnji vrednosti ali ceni finančnih instrumentov oziroma sredstev ali drugače vsebujejo analize in izvirne ugotovitve ter zaključke, sprejete na podlagi novih ali obstoječih informacij, ki bi se lahko uporabili pri obveščanju za namene investicijske strategije in bi zaradi svojega pomena ustvarili dodano vrednost pri odločitvah borznoposredniške družbe v imenu njenih strank, katerim zaračuna te raziskave.

            Komentar
          • 31. 12. 2021, Zavajajoče informacije x
          • 31. 12. 2021, Informacije o stroških x
            Nadzorni ukrepi
          • 20. 1. 2020, Kršitev glede informacij o stroških x
          • 27. 7. 2021, Kršitev v zvezi z dajanjem informacij x

          252. člen

          (varovanje interesov strank)

          Borznoposredniška družba pri opravljanju investicijskih storitev in poslov ter pomožnih investicijskih storitev ravna vestno, pošteno in z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter pazi na interese strank, ki ji morajo biti vodilo pri opravljanju storitev zanje.

          253. člen

          (finančni instrumenti borznoposredniške družbe)

          (1) Če borznoposredniška družba pripravlja finančne instrumente za prodajo strankam, zagotovi, da so oblikovani na način, ki ustreza potrebam ciljnega trga končnih strank v kategoriji strank, ki so ji finančni instrumenti namenjeni. Ciljnemu trgu končnih strank je prilagojena tudi prodajna strategija teh finančnih instrumentov, borznoposredniška družba pa zagotovi, da se finančni instrumenti ponujajo le ciljnemu trgu končnih strank.

          (2) Borznoposredniška družba dobro pozna in razume finančne instrumente, ki jih ponuja ali priporoča, oceni njihovo primernost za stranke, ki jim ponuja investicijske storitve in posle, ob upoštevanju določenega ciljnega trga končnih strank v skladu s šestim odstavkom 233. člena tega zakona, ter zagotovi, da so finančni instrumenti stranki ponujeni ali priporočeni le, če je to v interesu stranke.

          (3) Prvi in drugi odstavek tega člena se ne uporabljata, kadar borznoposredniška družba opravlja investicijske storitve, ki se nanašajo na obveznice s klavzulo o predčasnem odpoklicu s popolnim odplačilom donosa in te obveznice ne vsebujejo izvedenega finančnega instrumenta oziroma kadar borznoposredniška družba ponuja in oglašuje finančne instrumente izključno primernim nasprotnim strankam.

          254. člen

          (pojasnilne obveznosti)

          (1) Če borznoposredniška družba opravlja storitve investicijskega svetovanja ali gospodarjenja s finančnimi instrumenti, mora, da bi lahko stranki oziroma morebitni stranki priporočila, katere investicijske storitve in finančni instrumenti so ustrezni zanjo in so skladni z njeno stopnjo sprejemljivega tveganja in možnostjo pokrivanja izgub, od nje pridobiti vse informacije o njenem znanju in izkušnjah, pomembnih za neko vrsto produkta ali storitve, o njenem finančnem položaju, vključno z njeno zmožnostjo kritja izgub in o njenih naložbenih ciljih, vključno s stopnjo sprejemljivega tveganja (ustreznost).

          (2) Če borznoposredniška družba pri investicijskem svetovanju priporoča paket storitev ali produktov v skladu z osemnajstim odstavkom 251. člena tega zakona, zagotovi, da je takšen paket za stranko ustrezen.

          (3) Če borznoposredniška družba opravlja druge investicijske storitve, razen storitev iz prvega odstavka tega člena, mora, da bi ocenila, ali je neka vrsta investicijskih storitev ali produktov primerna za stranko ali morebitno stranko, od nje zahtevati informacije o njenem znanju in izkušnjah, pomembnih za vrsto investicijskih storitev ali produktov, ki jih ponuja tej stranki ali jih namerava ta stranka naročiti (primernost).

          (4) Če borznoposredniška družba pri opravljanju storitev iz prejšnjega odstavka priporoča paket storitev ali produktov v skladu z osemnajstim odstavkom 251. člena tega zakona, zagotovi, da je takšen paket za stranko primeren.

          (5) Če borznoposredniška družba na podlagi informacij, ki jih prejme po tretjem odstavku tega člena, oceni, da investicijska storitev ali produkt ni primeren za stranko ali morebitno stranko, jo na to opozori, dokončno odločitev o produktu pa sprejme stranka ali morebitna stranka.

          (6) Če se stranka ali morebitna stranka odloči, da borznoposredniški družbi ne bo dala informacij iz tretjega odstavka tega člena ali da bo dala samo nepopolne informacije glede svojega znanja in izkušenj, jo borznoposredniška družba opozori, da zaradi take odločitve ne more oceniti, ali je vrsta investicijskih storitev ali produktov, ki jih ponuja tej stranki ali jih namerava ta stranka naročiti, primerna zanjo.

          (7) Opozorilo iz petega oziroma šestega odstavka tega člena je lahko v standardizirani obliki.

          (8) Pri opravljanju storitve investicijskega svetovanja ali gospodarjenja s finančnimi instrumenti, kadar ta vključuje zamenjavo finančnih instrumentov, borznoposredniška družba pridobi potrebne informacije o naložbah stranke in analizira stroške in koristi zamenjave finančnih instrumentov. Pri izvajanju investicijskega svetovanja borznoposredniška družba stranke obvesti, ali koristi take zamenjave finančnih instrumentov presegajo stroške take zamenjave.

          255. člen

          (izjeme pri pojasnilnih obveznostih)

          Tretji do sedmi odstavek 254. člena tega zakona se ne uporablja za opravljanje investicijskih storitev in poslov, ki pomenijo samo izvrševanje ali sprejemanje in posredovanje naročil strank ter morebitne pomožne investicijske storitve, brez pomožne investicijske storitve dajanja posojil vlagateljem iz 2. točke prvega odstavka 19. člena tega zakona, ki ne zajemajo že obstoječih omejitev pri posojilih, tekočih računih in možnosti prekoračitve pozitivnega stanja na računih, povezane z navedenimi investicijskimi storitvami, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

          1. te storitve se nanašajo na enega od naslednjih finančnih instrumentov:

          - na delnice, ki so uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu ali enakovrednem trgu v tretji državi ali MTF, če gre za delnice družb in ne za enote alternativnih investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: enote AIS) ali delnice, ki vsebujejo izvedene finančne instrumente,

          - na instrumente denarnega trga, razen tistih, ki vsebujejo izvedene finančne instrumente ali druge elemente, ki strankam otežujejo razumevanje tveganj teh instrumentov,

          - na obveznice in druge oblike dolžniških finančnih instrumentov, ki so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali enakovrednem trgu v tretji državi ali MTF, razen tistih, ki vsebujejo izvedene finančne instrumente ali druge elemente, ki strankam otežujejo razumevanje tveganj teh instrumentov,

          - na enote KNPVP, razen strukturiranih KNPVP, kot jih določa prvi odstavek 36. člena Uredbe Komisije (EU) št. 583/2010 z dne 1. julija 2010 o izvajanju Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s ključnimi podatki za vlagatelje in pogoji, ki jih je treba izpolniti pri posredovanju ključnih podatkov za vlagatelje ali prospekta na trajnem nosilcu podatkov, ki ni papir, ali je javno objavljen na spletni strani (UL L št. 176 z dne 10. 7. 2010, str. 1),

          - na strukturirane vloge, razen tistih, ki vsebujejo elemente, ki strankam otežujejo razumevanje tveganja donosa ali strošek predčasne prekinitve pogodbe, ali

          - na druge nezapletene finančne instrumente za namen tega člena,

          2. borznoposredniška družba opravlja te storitve na pobudo stranke ali morebitne stranke,

          3. borznoposredniška družba je stranko ali morebitno stranko jasno seznanila, lahko tudi z opozorilom v standardizirani obliki, da pri opravljanju teh storitev ni dolžna presojati primernosti finančnih instrumentov ali storitev, ki jih zagotavlja ali ponuja, s čimer stranka tudi ne pridobi varstva v skladu z določbami poslovanja, in

          4. borznoposredniška družba je ravnala v skladu s prvim do četrtim odstavkom 233. člena tega zakona.

          256. člen

          (enakovredni trg v tretji državi)

          (1) Trg v tretji državi iz prejšnjega člena je enakovreden organiziranemu trgu, če je enakovrednost trga v tretji državi potrdila Komisija.

          (2) Agencija lahko Komisiji predlaga potrditev trga v tretji državi kot enakovrednega organiziranemu trgu.

          (3) V predlogu iz prejšnjega odstavka agencija navede razloge, zakaj meni, da je pravni in nadzorni okvir zadevne tretje države enakovreden, in predloži ustrezna dokazila.

          (4) Pravni in nadzorni okvir tretje države je enakovreden, če:

          1. morajo trgi pridobiti dovoljenje in so stalno predmet učinkovitega nadzora ter nadzornih ukrepov,

          2. imajo trgi jasna in pregledna pravila glede sprejetja vrednostnih papirjev v trgovanje na tem trgu, da se lahko z njimi trguje na pošten, pravilen in učinkovit način ter da so ti papirji prosto prenosljivi,

          3. morajo izdajatelji vrednostnih papirjev zagotavljati redne in ad hoc informacije, ki zagotavljajo visoko stopnjo varovanja vlagateljev, in

          4. sta zagotovljeni preglednost in celovitost trgov s prepovedjo zlorab trga, predvsem trgovanja na podlagi notranjih informacij in tržne manipulacije.

          257. člen

          (pogodba o opravljanju investicijskih storitev in poslov)

          (1) Kadar je v tem zakonu določeno, da borznoposredniška družba s stranko sklene pisno pogodbo o opravljanju posameznih vrst investicijskih storitev in poslov ali pomožnih investicijskih storitev, taka pogodba vsebuje določbe o vsebini vseh medsebojnih pravic in obveznosti pogodbenih strank.

          (2) Pogodba iz prejšnjega odstavka se lahko glede vsebine pravic in obveznosti pogodbenih strank sklicuje na splošne pogoje poslovanja borznoposredniške družbe, če vsebuje izjavo stranke, da so ji bili ti splošni pogoji poslovanja pred sklenitvijo pogodbe izročeni in da je imela pred sklenitvijo možnost seznaniti se z njihovo vsebino.

          (3) Pogodba iz prvega odstavka tega člena, ki ni sklenjena v pisni obliki, je veljavna, za borznoposredniško družbo pa se šteje, da je s tem, ko pogodbe ni sklenila v pisni obliki, kršila pravila varnega in skrbnega poslovanja.

          258. člen

          (obveznost poročanja stranki o opravljenih storitvah)

          (1) Borznoposredniška družba stranki na trajnem nosilcu podatkov predloži ustrezna poročila o storitvah, ki jih je opravila zanjo.

          (2) Poročila iz prejšnjega odstavka vsebujejo tudi redna sporočila strankam, ki upoštevajo vrsto in zapletenost zadevnih finančnih instrumentov, naravo opravljenih storitev in podatke o morebitnih stroških, povezanih s posli in storitvami, ki jih je borznoposredniška družba opravila za stranko.

          (3) Pri investicijskem svetovanju borznoposredniška družba stranki na trajnem nosilcu podatkov predloži izjavo o ustreznosti, ki vsebuje podatke o vsebini svetovanja in kako je svetovanje ustrezno glede na želje, cilje in preostale značilnosti neprofesionalne stranke. Izjavo o ustreznosti je treba predložiti preden stranka opravi posel na podlagi zadevnega svetovanja.

          (4) Če je naročilo za nakup ali prodajo finančnega instrumenta dano prek telekomunikacijskih sredstev, ki onemogočajo predhodno predložitev izjave o ustreznosti iz prejšnjega od stavka na trajnem nosilcu podatkov, lahko borznoposredniška družba to izjavo predloži po opravljenem poslu, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

          1. stranka se strinja, da izjavo prejme nemudoma po opravljenem poslu, in

          2. borznoposredniška družba je stranki ponudila možnost, da posel opravi po prejetju izjave o ustreznosti.

          (5) Če borznoposredniška družba opravlja gospodarjenje s finančnimi instrumenti ali je obvestila stranko, da bo opravljala redno ocenjevanje ustreznosti, redna poročila vsebujejo posodobljeno izjavo o ustreznosti naložbe glede na želje, cilje in preostale značilnosti neprofesionalne stranke.

          259. člen

          (izjeme pri pojasnilni obveznosti in obveznosti poročanja)

          Če je pogoj za sklenitev kreditne pogodbe v zvezi s stanovanjsko nepremičnino, za katero se uporabljajo določbe predpisov o ocenjevanju kreditne sposobnosti potrošnikov, investicijska storitev v zvezi s hipotekarnimi obveznicami, ki so namenjene zavarovanju financiranja kreditne pogodbe in imajo enake pogoje kot ta pogodba, da se omogoči plačilo, refinanciranje ali odkup posojila, za to storitev ne veljajo obveznosti iz tretjega in četrtega odstavka 250. člena in 254. do 258. člena tega zakona.

          260. člen

          (opravljanje investicijskih storitev in poslov po naročilu druge borznoposredniške družbe)

          (1) Če borznoposredniška družba sprejme naročilo (v nadaljnjem besedilu: borznoposredniška družba prejemnica naročila) borznoposredniške družbe ali investicijskega podjetja države članice (v nadaljnjem besedilu: borznoposredniška družba posredovalka naročila), da za račun stranke opravi investicijske storitve in posle ali pomožne investicijske storitve, se lahko zanese na informacije, ki ji jih je o stranki predložila borznoposredniška družba posredovalka naročila.

          (2) Borznoposredniška družba posredovalka naročila ostane odgovorna za popolnost in pravilnost informacij o stranki, ki jih je predložila borznoposredniški družbi prejemnici naročila.

          (3) Borznoposredniška družba posredovalka naročila stranki poda ustrezna priporočila, pojasnila in nasvete v zvezi s storitvami in posli, glede katerih je posredovala naročilo, v skladu z oddelkom 7.2 tega zakona. Borznoposredniška družba prejemnica naročila se lahko zanese, da je borznoposredniška družba posredovalka naročila ravnala v skladu s prejšnjim stavkom.

          (4) Borznoposredniška družba posredovalka naročila ostane v razmerju do te stranke odgovorna za pravilnost in ustreznost danih priporočil in nasvetov iz prejšnjega odstavka.

          (5) Borznoposredniška družba prejemnica naročila je odgovorna za pravilno izvedbo storitve ali posla v skladu z oddelkom 7.2 tega zakona ob upoštevanju odgovornosti borznoposredniške družbe posredovalke naročila iz drugega in četrtega odstavka tega člena.

          261. člen

          (predpisi o opravljanju investicijskih storitev in poslov)

          (1) Agencija predpiše:

          1. podrobnejša pravila o pripravljanju finančnih instrumentov za prodajo strankam in upravljanja teh instrumentov iz 233. in 253. člena tega zakona,

          2. podrobnejši način vodenja evidenc in hrambo dokumentacije iz 237. člena tega zakona,

          3. podrobnejša pravila o ravnanju s finančnimi instrumenti in denarnim dobroimetjem strank ter prenosu lastninske pravice v zavarovanje iz 239. do 241. člena tega zakona,

          4. podrobnejša pravila o prejemanju provizij, spodbud ali katerihkoli drugih denarnih ali nedenarnih koristi v zvezi z opravljanjem investicijskih storitev in poslov ter pomožnih investicijskih storitev za stranke od tretjih oseb iz 251. člena tega zakona,

          5. podrobnejša pravila o vodenju, pogojih za vpis in javni dostopnosti registra odvisnih borznoposredniških zastopnikov,

          6. druga podrobnejša pravila o opravljanju investicijskih storitev in poslov za stranke.

          (2) Agencija pred sprejemom predpisov iz 1., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka predhodno pridobi mnenje ministrstva, pristojnega za finance.

      • 7.2.3 Borzno posredovanje