Zakon o prevzemih

Zakon o prevzemih (Uradni list RS, št. 79/2006, 67/2007 – ZTFI, 1/2008 in 68/2008)

Za katere družbe se uporabljajo določbe Zakona o prevzemih (ciljne družbe)?

 

Določbe ZPre-1 se uporabljajo za:

1. Javne družbe, če se z njihovimi delnicami z glasovalno pravico trguje na organiziranem trgu.
2. Za delniške družbe, če imajo najmanj 250 delničarjev ali več kot 4 milijone evrov celotnega kapitala.


Ali mora oseba objaviti prevzemno ponudbo, če dosega oziroma presega prevzemni prag (25% delnic z glasovalno pravico) in ne dosega končnega prevzemnega praga (75% delnic z glasovalno pravico) v družbi, ki je postala ciljna družba z uveljavitvijo ZPre-1B?

Prehodna in končna določba ZPre-1B (6. člen) določa, da morajo osebe (same ali skupaj z osebami, ki delujejo usklajeno), ki v ciljni družbi iz drugega odstavka 4. člena na dan uveljavitve ZPre-1B dosegajo ali presegajo prevzemni prag (25%) in ne dosegajo končnega prevzemnega praga (75%), podati prevzemno ponudbo, če nameravajo po uveljavitvi zakona pridobiti vrednostne papirje, ki se upoštevajo pri določanju deleža glasovalnih pravic po 6. členu zakona.

Navedeno pomeni, da oseba, ki ima na dan uveljavitve ZPre-1B (9.7.2008) v ciljni družbi iz drugega odstavka 4. člena ZPre-1 25% ali več hkrati pa manj kot 75% delnic z glasovalno pravico, ni zavezana objaviti prevzemne ponudbe za delnice ciljne družbe. V takšnem primeru se upošteva zatečeno stanje, ki je obstajalo na dan uveljavitve novele zakona, zato je imetnik delnic kljub doseganju oziroma preseganju prevzemnega praga oproščen objave prevzemne ponudbe, čeprav bi jo sicer moral objaviti. V primeru, ko pa namerava oseba svoj delež v »novi ciljni družbi« povečati, pa zanjo velja obveznost objave prevzemne ponudbe.

Hkrati omenjena določba od obveznosti objave prevzemne ponudbe povsem izvzema tiste osebe, ki so na dan uveljavitve ZPre-1B v »novi ciljni družbi« že dosegle ali presegle končni prevzemni prag (seveda brez predhodno izvedene prevzemne ponudbe). Tako osebe, ki so na dan 9.7.2008 v »novi ciljni družbi« že dosegle oziroma presegle 75% glasovalnih pravic, niso zavezane podati prevzemne ponudbe. Enako seveda velja tudi v primeru povečevanja deleža v »novi ciljni družbi« po 9.7.2008.


Ali je prevzemna ponudba lahko uspešna, če prevzemnik ne pridobi niti ene dodatne delnice v postopku prevzemne ponudbe?

Da, in sicer v primeru, ko prevzemnik v prevzemni ponudbi ne določi praga uspešnosti, tj. ne določi najnižjega odstotka vseh delnic, ki bi jih moral pridobiti, da bi se prevzemna ponudba štela za uspešno. V tem primeru se prevzemna ponudba šteje za uspešno ne glede na odstotek delnic, ki jih prevzemnik pridobi v postopku prevzemne ponudbe, torej tudi v primeru, ko ponudbe ne sprejme nobeden izmed delničarjev.


Ali ima pojem javne družbe po 4. členu ZPre-1 enak pomen kot pojem javne družbe po 99. členu ZTFI?

Da.


Ali je vsaka javna družba po ZTFI ciljna družba po ZPre-1?

Ne, in sicer je ciljna družba po ZPre-1 le tista javna družba, katere delnice z glasovalno pravico so uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu. 


Kaj se upošteva kot osnova pri določanju deleža glasovalnih pravic po ZPre-1 – števec ulomka?

Delež glasovalnih pravic v ciljni družbi se po ZPre-1 ugotavlja drugače, kot je to opredeljeno po splošnih pravilih Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06, 60/06 – popr., 26/07 – ZSDU-B, 33/07 – ZSReg-B, 67/07 – ZTFI , 10/08 in 68/08, v nadaljevanju: ZGD-1), ki glasovalno pravico veže na delničarja, torej na zakonitega imetnika delnice z glasovalno pravico. Zakoniti imetnik delnice pa je glede na določbe Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Uradni list RS, št. 2/07-UPB1, 67/2007-ZTFI, 100/07; v nadaljevanju: ZNVP) oseba, v katere korist je delnica vpisana v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev (KDD).

Zpre-1 kot osnovo za določanje deleža glasovalnih pravic (števec ulomka) v ciljni družbi določa širše, in sicer se upoštevajo:

- Delnice z glasovalno pravico, ki jih ima imetnik delnice v svojem imenu in za svoj račun ali v svojem imenu in za tuj račun.

- Delnice z glasovalno pravico, iz katerih lahko pooblaščenec uresničuje glasovalno pravico na podlagi pooblastila zakonitega imetnika po lastni presoji, če mu zakoniti imetnik ne da navodil.

- Glasovalne pravice, ki izhajajo iz nakupnih delniških opcij ali terminskih pogodb, pri čemer se šteje, da je imetnik upravičenja delnice z glasovalno pravico že pridobil. 


Delniška družba od 9. 7. 2008, ko je pričel veljati ZPre-1B, izpolnjuje kriterije za ciljno družbo v smislu ZPre-1. Sredi leta 2007, ko družba še ni veljala za ciljno družbo, je delničar A sklenil pogodbo, na podlagi katere je pridobil delniško nakupno opcijo za tolikšno število delnic, ki s številom delnic, ki jih že ima, presega prevzemni prag 25 %.

a) Ali mora delničar A dati prevzemno ponudbo, če po 9. 7. 2008 realizira delniško nakupno opcijo in na podlagi nakupne opcije, dogovorjene pred 9. 7. 2008, pridobi tolikšno število delnic, da skupaj z delnicami, ki jih že ima, presega prevzemni prag?

V opisanem primeru delničarju A ni potrebno dati prevzemne ponudbe, le-ta je zanj obvezna v primeru nadaljnjih pridobivanj delnic.

b) Pogodba o delniški nakupni opciji, sklenjena pred 9. 7. 2008 se glasi na točno določeno število delnic. Ko delničar A ne more / noče realizirati nakupne opcije za celotno število delnic, sklene z zavezancem iz pogodbe aneks, na podlagi katerega lahko uveljavi nakupno opcijo tudi za manjše število delnic od števila, ki je kot zgornja meja določena v pogodbi. Ali je v tem primeru delničar A dolžan dati prevzemno ponudbo, da ne izgubi glasovalnih pravic v ciljni družbi?

V opisanem primeru delničar A ni dolžan dati prevzemne ponudbe.


Kako reševati primere, če je bila pred uveljavitvijo ZPre-1B dogovorjena prodajna opcija za več kot 25% delnic z glasovalno pravico družbe, ki je postala ciljna družba z uveljavitvijo ZPre-1B?

Za kupca nastopi obveznost objave prevzemne ponudbe z uresničitvijo upravičenja, ki izhaja iz prodajne opcije s strani njenega imetnika. Dokler prodajna opcija ni uresničena, kupec ni dolžan objaviti prevzemne ponudbe.


Delničar A proda 26% delnic ciljne družbe D osebi B, ki še nima delnic D. V pogodbi si delničar A izgovori nakupno opcijo, ki jo lahko realizira po enem letu, vendar najkasneje v petih letih od prodaje. Kdo je dolžan objaviti prevzemno ponudbo?

Delničar B je dolžan objaviti prevzemno ponudbo, saj je že dosegel prevzemni prag. Hkrati pa tudi šteje, da je delničar A svoje nakupno upravičenje realiziral že s sklenitvijo pogodbe in je prav tako že dosegel prevzemni prag. Tako sta oba delničarja dolžna objaviti prevzemno ponudbo.


Če nameravajo osebe, katerih skupni deleži presegajo prevzemni prag, skleniti delniški sporazum o usklajenem delovanju za delniško družbo, ki se šteje za ciljno družbo, ali morajo dati prevzemno ponudbo pred sklenitvijo ali po sklenitvi delniškega sporazuma ali pa je to vprašanje najustrezneje urediti tako, da prične sklenjeni sporazum veljati, ko je objavljena ali uspešno izvedena prevzemna ponudba vsaj ene od usklajeno delujočih oseb v skladu z zakonom?

Če nameravajo osebe, katerih skupni deleži presegajo prevzemni prag, skleniti delniški sporazum o usklajenem delovanju za delniško družbo, ki se šteje za ciljno družbo, morajo na podlagi tretjega odstavka 24. člena ZPre-1 postopek v zvezi s prevzemno ponudbo začeti najkasneje v roku treh delovnih dni od dneva sklenitve takšnega delniškega sporazuma.


Podpisnik delničarskega sporazuma (podpisnik A) je povezan z več osebami, za katere se domneva, da z njim delujejo usklajeno oziroma z njim dejansko delujejo usklajeno. V kakšnem razmerju so te osebe z drugim podpisnikom delničarskega sporazuma (podpisnik B), pri čemer oba podpisnika sporazuma delujeta usklajeno?

Za podpisnika B ne velja neizpodbitna domneva usklajenega delovanja z družbami, ki usklajeno delujejo z družbo A. V tem primeru gre le za domnevo usklajenega delovanja, ki jo je potrebno dokazati. V primeru, da ni dokazov za usklajeno delovanje, potem dejanja družbe, ki usklajeno deluje z družbo A, ne vplivajo na obveznosti družbe B.


Ali morajo v primeru denarne ponudbe, kjer je več prevzemnikov, vsi prevzemniki deponirati denarni znesek na račun KDD oziroma izročiti KDD ustrezno bančno garancijo, v višini za plačilo vseh vrednostnih papirjev, na katere se prevzemna ponudba nanaša?

Prevzemniki morajo deponirati denarni znesek na račun KDD oziroma izročiti KDD ustrezno bančno garancijo, ki ustreza skupnemu znesku, ki je potreben za izpolnitev obveznosti plačila vseh vrednostnih papirjev, na katere se prevzemna ponudba nanaša. Pri tem ni pomembno, kolikšen delež prispeva posamezni prevzemnik, pomembno je, da skupni znesek oziroma bančne garancije ustrezajo skupnemu znesku, ki je potreben za izpolnitev obveznosti plačila vseh vrednostnih papirjev.